Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik republike Borut Pahor bo jutri predlagal državnemu zboru za mandatarja Mira Cerarja, o katerem morajo poslanci odločiti najpozneje v sedmih dneh. Do takrat bo že znano, ali bo v koaliciji z njim stranka Zaab ali je ne bo.
Če bo vse šlo gladko, je mogoče pričakovati, da bo nova vlada prisegla sredi septembra, do takrat pa mora tudi dokončno uskladiti koalicijski sporazum.
Osrednji prioritetni politični projekt strank, ki jih je v koalicijo pritegnil Miro Cerar, je zdravstvena reforma, piše v osnutku koalicijskega sporazuma, a ji je bodoča koalicija namenila zgolj nepolni dve strani od skupaj 68. Kaj predvideva?
»Koalicija obljublja korektiv sedanjega zdravstvenega sistema v smislu krepitve javnega zdravstva, upoštevaje njegovo finančno vzdržnost, s poudarkom na ohranitvi s pravicami čim bolj polnega obveznega zdravstvenega zavarovanja ter jasnejše ločitve izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti,« je zapisano v prvem stavku napovedi za zdravstvo.
Zdravstvena blagajna
Obljuba pravic
Ni čisto jasno, kaj pomeni obljuba o »ohranitvi s pravicami čim bolj polnega obveznega zavarovanja«. Iz tega je mogoče razumeti, da se bodo pravice iz javnih sredstev povečale glede na sedanje stanje, ko jih vse po vrsti doplačujemo iz zasebnega dopolnilnega zavarovanja, ali pa – nasprotno – da se bodo zmanjšale. Priložnost za zmanjšanje bo premestitev pravic v zakon (zdaj jih urejajo pravila obveznega zavarovanja), kakor zahteva ustavno sodišče.
Napoved razmejitve hkratnega opravljanja dela v javnem in zasebnem sektorju je utemeljena na mnenju Komisije za preprečevanje korupcije, češ da gre za precejšnje sistemsko korupcijsko tveganje. Tudi sicer zmagovalne stranke napovedujejo »ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu«, ki je veljala že do zdaj. Predvidevajo sprejetje novega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, nato pa še zakona o zdravstveni dejavnosti.
Podjetizacije zavodov ne bo
Direktorji javnih zavodov (ne samo zdravstvenih) že dolga leta opozarjajo, da imajo premalo orodij za vodenje, in predlagajo podjetizacijo javnih zavodov. Ali se bo to uresničilo v tem političnem mandatu, ni jasno. V osnutku sporazuma piše, da bodo vodenje zavodov, poslovanje in nadzor urejeni na novo ter da bodo imeli direktorji in sveti zavodov večjo odgovornost, direktorji pa bodo morali imeti po novem potrebna znanja iz menedžmenta, zdravstvene ekonomike in organizacije, nič pa ni zapisano o načinih in orodjih, ki bi jim omogočili spremembe uvesti v prakso.
Osnutek sporazuma predvideva tudi skupna javna naročila in standardizacijo materialov, določitev meril za sprejetje mreže javne zdravstvene službe, podeljevanje koncesij izključno tam, kjer javni zavod ne more zagotoviti zdravstvene oskrbe, in sicer le na podlagi javnih razpisov in za določen čas. Na novo bodo določili pristojnosti zdravniške zbornice. Pospešeno nameravajo uvesti negovalne oddelke in oskrbo umirajočih.
☞Delov
Zdravstvena reforma ne prinaša nič novega. Prav tako so poskušali uresničiti zadnjih deset let, a jim ni uspelo, ker politiki niso bili enotni pri izvedbi lastnih načrtov. Ne prinaša niti enega ukrepa za skrajšanje čakalnih vrst, v katerih že zdaj čaka skoraj 20.000 bolnikov nedopustno dolgo. Tudi tokrat omenjena ločitev javnega in zasebnega dela je zato bolj nerealna kot kdajkoli prej. Težko si je tudi misliti, da bo izpraznjen splošni proračun vračal zdravstvu 200 milijonov evrov na leto. Brez dodatnega denarja in brez podpore zdravništva, ki ima skupaj z EU drugačno razvojno vizijo, bo zdravstvo še naprej v agoniji, z njim vred pa tudi prebivalci.
