Tiskane izdaje
V osnutku koalicijske pogodbe sta tej temi namenjeni dve strani, konkretnih ukrepov je devet. V uvodnih stavkih je sicer poudarjeno, da moramo na področju pravosodja preseči miselnost, da je uspešno reševanje pravnih problemov »pretežno ali izključno odvisno le od delovanja sodišč«. Nujno je namreč doseči visoko strokovno ter etično in pravno odgovorno delovanje vseh konstitutivnih delov pravosodja in uveljaviti zavest o ključnem pomenu spoštovanja pravnih norm, ki se kaže v spoštovanju zakonov in drugih predpisov ter posamičnih odločb državnih organov. Hkrati pa se mora pravosodje samo ustrezneje odzivati na negativno kampanjo proti sodstvu, kadar se to poskuša razvrednotiti. Spoštovanje institucij pravne države in vladavine prava »pa mora hkrati voditi v dosledno spoštovanje temeljnega pravnega načela, da morajo pravnomočne sodbe, ob dejstvu, da sočasno obstoja možnost izrednih pravnih sredstev, spoštovati vse fizične in pravne osebe«.
Politika roke proč
Bodoča koalicija se zavzema za bolj koordinirano delo policije, tožilstva in sodstva, predvsem v boju proti gospodarskemu finančnemu kriminalu. Hkrati pa izvršna oblast ne sme nedopustno (politično) posegati v avtonomno strokovno delovanje organov odkrivanja in pregona.
Trajni mandat sodnikov je vrednota, ki se ji zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodstva bodoča koalicija ne odpoveduje. Napoveduje pa, če bo strokovni konsenz, daljšo preizkusno dobo za izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo.
Za zmanjševanje sodnih zaostankov so predvideni trije ukrepi: zakonodajne poenostavitve pravnih postopkov, optimizacija poslovnih procesov in okrepljena odločevalska ter nadzorna funkcija predsednikov sodišč pri obvladovanju pripada in števila nerešenih zadev.
Kot šibko točko bodoča koalicija prepoznava finančno, materialno in kadrovsko stisko policije ter poudarja celovito ureditev statusa policista na podlagi urejenega kariernega sistema. Zaradi preprečitve vdora politike v tožilstvo, ki mora ostati v pristojnosti pravosodnega ministrstva, se zavezuje tudi k ohranitvi instituta generalnega državnega tožilca.
Ničelna toleranca
V pravosodju mora vladati ničelna toleranca do korupcije, v državnem zboru in na lokalni ravni pa je treba vzpostaviti nadzor nad lobiranjem. Bodoča koalicija bo spremenila zakon o sodiščih in pravosodnemu ministru odvzela možnost zahtevati od predsednika sodišča službeni nadzor nad delom konkretnega sodnika in možnost, da bi posebna nadzorna služba ministrstva opravljala pogovore z zaposlenimi na sodiščih.
Po vzoru specializiranega državnega tožilstva naj bi za sojenje pri organiziranih oblikah kriminala ustanovili tudi specializirano sodišče. Osnutek sporazuma pa predvideva ukinitev oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki deluje v okviru specializiranega državnega tožilstva.
Bodoča koalicija bo ohranila samostojnost in neodvisnost odvetništva ter izboljšala nadzor nad kakovostjo notarskih storitev, za nekatere storitve znižala notarsko tarifo in povečala število notarskih mest. Uredila bo zemljiškoknjižne evidence, zato da bi te ustrezale pravim podatkom o nepremičninah.
☞Delov
Da v osnutku koalicijskega sporazuma v zvezi s pravosodjem ni pretirano ambicioznih načrtov, je prej odlika kot slabost. Pravosodni sistem ne prenese nenehnih sprememb, še posebno če so sprejete na hitro, nedomišljeno in so odgovor na posamične ekscesne primere, ki so za politiko priročen izgovor, da začne posegati v pravosodje.
Bodoča koalicija ne napoveduje velikih projektov, bolj se nagiba k manjšim zakonodajnim posegom. Med napovedanimi ukrepi pravzaprav ni takšnih, ki bi jih morali že zdaj zavrniti. Brzdanje političnih napadov in apetitov do pravosodja je ta hip za novo oblast največji izziv.
