Šoltesovi zavrnili sodelovanje z Bratuškovo

Svet stranke je po naših neuradnih informacijah s tesno večino za en glas zavrnil Šoltesov predlog za zavezništvo.

Objavljeno
17. junij 2014 13.43
An. B., notranja politika; Š. P., Delo.si
An. B., notranja politika; Š. P., Delo.si
Ljubljana − Čeprav sta se predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek (ZaAB) in nekdanji predsednik računskega sodišča včeraj tako rekoč že dogovorila za skupno kandidatno listo za parlamentarne volitve, je svet stranke Verjamem sinoči zavrnil omenjeno sodelovanje. Svet stranke je po naših neuradnih informacijah s prevladujočo večino zavrnil Šoltesov predlog za predvolilno koalicijo.

To pomeni, da bosta stranki na volitvah očitno nastopili vsaka s svojo kandidatno listo. Ali bo Šoltes, ki je pred tem kolebal, ali naj po izvolitvi za evropskega poslanca kandidira še na državnozborskih volitvah (potem ko so ga preglasovali v lastni stranki), sploh kandidiral, še preverjamo.

Stojan Pelko, predsednik Sveta Zavezništva Alenke Bratušek po sinočnji zavrnitvi sodelovanja stranke: »Obžalujemo, da je zavest o neproduktivni pršitvi glasov v levo-sredinskem, socialno-liberalnem polju na minulih evropskih volitvah očitno tako hitro šla v pozabo.  Še pred ustanovnim kongresom Zavezništva AB smo dali jasno vedeti vsem potencialnim zaveznikom, da v predvolilnem povezovanju vidimo iskanje sorodnosti in krepitev moči, ne pa izključevanja ali šibitve celega političnega pola. Žal gre zadnja odločitev stranke Verjamem prav v to drugo smer.«


Očitki o skrivnostnih ozadjih nastanka stranke

Ustanovitev stranke nekdanjega predsednika računskega sodišča so pred približno štirinajstimi dnevi sicer spremljali očitki o skrivnostnih ozadjih nastanka najmlajše politične stranke. Za to naj bi se močno zavzemal zlasti krog nekdanjih študentskih funkcionarjev z nekdanjim predsednikom Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Zvjezdanom Mikićem na čelu. Kongres Verjamem je bil namreč organiziran v vsega nekaj dneh.

Igor Šoltes se je januarja letos odrekel ponujeni kandidaturi za ministra za zdravje, saj bi bila zdravstvena reforma brez koalicijske podpore »vnaprej obsojena na neuspeh«. Zaplet je, kot je znano, nastal po tem, ko je Igor Lukšič (SD) njegovo kandidaturo označil za »neokusno«, saj naj nova stranka nekdanjega predsednika računskega sodišča, ki je bila ustanovljena pred kratkim, ne bi bila članica koalicije.