Tresla se je SD

Položaj slovenske politike je res problematičen. Tri tedne pred volitvami vse bolj kaže, da se po njih ne bo prav veliko spremenilo. Iz posameznih primerov in nastopov številnih kandidatov lahko sklepamo celo, da se bodo določene stvari celo poslabšale. Primer slabe prakse so nazorno predstavili v koprskem odboru stranke SD, v katerem so prišli tako navzkriž s centralo, da se bo to gotovo poznalo izidu volitev v dveh za stranko pomembnih volilnih okrajih, morda pa celo v celotni volilni enoti.

Predsednik občinskega odbora stranke Angel Šav je na tiskovni konferenci v gromovniški maniri grozil strankarski centrali z ognjem in peklom, samo zato, ker državno predsedstvo njega in še enega kandidata (povsem neznano ime) ni uvrstilo na kandidatno listo za poslanski sedež. Vpil je, da bi centrala morala takoj zamenjati generalnega sekretarja Uroša Jaušovca, ker naj bi bil kriv za razpadanje mreže in za vse slabo v stranki. Predsednik lokalnega odbora sploh ni pomišljal, kakšne bodo posledice takega spora in njegovega nastopa za stranko. Raje je vpil, kot bi dvakrat premislil svoje ravnanje. On ni zadovoljen s centralo, centrala pa ne z njim. To se dogaja. Zakaj je treba zaradi tega še naprej škoditi lastni stranki, ni jasno. Zakaj centrala odločneje ne poseže, tudi ne. Lokalni odbor je zavrnil centralno vsiljene kandidate, navedel podobne slabe izkušnje iz preteklosti in niso ga zanimali drugi argumenti. Na primer to, da se mora levica povezovati. S takim ravnanjem je potrdil govorice, da dela bolj za konkurenco kot za lastno stranko, kajti logično je, da volilno telo beži od neokusnega komolčarstva za stolček.

Vase zagledano lokalno vodstvo stranke, ki je v Kopru leta zmagovala na državnozborskih volitvah, ni samo krivo. V drugih strankah (na primer v SDS) se kaj podobnega niti v teoriji ne bi moglo zgoditi. Razgaljen način evidentiranja in kandidatnih postopkov relativno močne koprske SD je težko prebavljiv. Imajo sicer ohlapna pravila o postopkih kandidiranja, toda to, kako določijo možnosti kandidata na volitvah, ni prav konkretno določeno. In potem nastopi kandidacijska kuhinja. Če bi si v stranki pred mesecem dni privoščili raziskavo izvoljivosti v okrajih, potem dvomov o kandidatih najbrž ne bi bilo. Če pa resnejših analiz podpore kandidatov v strankah ne naredijo, potem prej ali slej da na dan privre egoistično kruhoborstvo.

Taki stranki lahko samo še bog pomaga. In sploh ne drži fantazmagorični očitek, ki ga je navajal sam Angel Šav o sebi, češ, da naj bi s takim ravnanjem pomagal »Popoviču«. Res pa je, da je pomagal nekomu drugemu. Tistemu, ki ima trenutno na levici več možnosti, kot razpadajoča koprska SD. Za razmere v koprski SD ni krivo le sedanje lokalno vodstvo, ampak razmere v stranki nasploh. Novi predsednik stranke v treh tednih ne more počistiti hleva. Omenjena stranka s primerom dokazuje, da je le ena od večine, ki ne prinaša nič novega v parlament. Kar nas lahko veliko bolj skrbi, kot to, da se je tresla stranka SD, rodila pa: majhna miš.