Tiskane izdaje
Ljubljana – Gospodarsko ministrstvo je v strokovno javno razpravo posredovalo dva pomembna dokumenta, »temeljite spremembe« zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in novi zakon o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Javnosti ju je na tiskovni konferenci predstavil odhajajoči gospodarski minister Metod Dragonja z ekipo.
Novela ZGD služi po eni strani uskladitvi določb z evropskim pravnim redom, po drugi pa uvaja nove rešitve za preprečevanje veriženja družb in zlorabe pravnih oseb, torej zelo perečih težav, ki so v slovenskem gospodarstvu pogoste.
Nov bilančni koncept
V novelo so implementirali evropsko direktivo o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih. Ta spreminja koncept bilančnega prava, saj postavlja v ospredje harmonizirani standard za mala podjetja in ga nadgrajuje z zahtevami za srednja in velika podjetja. Generalni direktor direktorata za notranji trg Dušan Pšeničnik je na tiskovni konferenci pojasnil, da bo to pomagalo pri čezmejni primerljivosti malih družb pri iskanju novih vlagateljev, partnerjev, finančnih sredstev ...
Predlog spreminja prage za razvrščanje družb (znižuje prag za mikro in mala podjetja, zvišuje pa prag za srednja podjetja), tako da se bo povečal segment malih in srednjih družb. Iz direktive se prenašajo določbe o vsebini, obliki in obveznosti priprave konsolidiranega letnega poročila. Konsolidirano letno poročilo bodo morale pripraviti le velike družbe in te bodo zavezane tudi k uporabi mednarodnih računovodskih standardov poročanja.
Vključili so dodatne poenostavitve za mikropodjetja. Ta bodo lahko sestavila in objavila skrajšano bilanco stanja in skrajšan izkaz poslovnega izida, ne bodo pa dolžne izdelati prilog k izkazom, kar bo po Pšeničnikovem mnenju še posebno deležno javne pozornosti.
Direktivo je treba implementirati do poletja 2015, nove bilančne določbe pa bodo morala podjetja uporabiti za poslovno leto 2016.
Omejitve pri ustanavljanju družb
Posebno so se pripravljavci zakona usmerili v preprečevanje zlorab ustanavljanja in poslovanja družb ter veriženja podjetij, in sicer bolj s povečanjem učinkovitosti obstoječih določb kot uvajanjem novih. Ministrstvo je že februarja skupaj z Ajpesom, Dursom ter finančnim in pravosodnim ministrstvom pripravilo informatizirano platformo, s katero bo mogoče avtomatično preprečiti ustanavljanje gospodarskih subjektov osebam, ki so zlorabile zaupanje v svobodno gospodarsko pobudo. »Zavedamo se, da v času, ko je ustanavljanje gospodarskih subjektov tudi z uporabo informacijske tehnologije mogoče v nekaj urah ali dneh, tudi preprečevanje zlorab lahko učinkovito le na enaki podlagi. Zato bo ministrstvo to platformo nadgrajevalo. Ker je bilo zadnja leta zelo veliko kršitev pri ustanavljanju in prenehanju družb na račun plačila za delo, bodo tovrstni prekrški nova omejitev pri ustanavljanju družb.«
Dodali so tudi omejitev za osebo, ki je bila več kot 25-odstotni družbenik v družbi, ki je prenehala zaradi kršitve pravil o ohranjanju osnovnega kapitala. Med premoženje, potrebno za ohranjanje minimalnega osnovnega kapitala, se ne vštevajo več posojila družbe, dana družbenikom, poslovodjem ali povezanim osebam. S tem želijo omejiti veriženje podjetij, ki omogoča ustanavljanje družb zgolj s prenosom posojila z obstoječe družbe na novo, brez vplačila osnovnega kapitala.
Osnutek novele dodaja nove razloge za prenehanje družbe: če ta ne bo imela poslovodstva več kot tri mesece, če ne bo imela družbenikov, transakcijskega računa. Iz omejitev ustanavljanja so izvzete banke, DUTB in družbe, ki so pridobile deleže zaradi finančnega prestrukturiranja. Razširjajo pa jih na člane organov vodenja in nadzora. Prenovili so kazenske določbe, dodali prekrške za ključne nosilce upravljanja družb in zvišali globe.
Nekatere predloge, ki jih je posredovala strokovna in zainteresirana javnost, so že vključili. Tako so dodali poglavje o partnerski družbi (v bistvu nadomešča nekdanjo tiho družbo), uvedli so institut notranje revizije in nova pravila o zavarovanju odgovornosti poslovodstev (z odbitno franšizo).
Kmalu tudi novela zakona o prevzemih
Minister Metod Dragonja je opozoril na še en aktualnejši zakonodajni projekt, ki pravzaprav precej bolj buri duhove kot ZGD in potrošniški spori. Gre za privatizacijo, natančneje za spremembe zakona o prevzemih. Ministrstvo intenzivno pripravlja novelo zakona o prevzemih, a ta še ni pripravljena za objavo. »Z novelo nočemo zavirati privatizacije državnega premoženja ali drugih oblik korporativnega povezovanja, tudi v zasebnem sektorju, ampak želimo uvesti novosti, ki naj v času pred in med prevzemnimi postopki natančneje določijo preverjanje finančne kapacitete prevzemnikov in njihovo financiranje prevzema, v poprevzemni fazi pa povečajo odgovornost subjektov za poslovanje in nadaljnji razvoj družbe kot tudi socialno odgovornost,« je poudaril Dragonja. Besedilo bodo še v tem mandatu zaključili in strokovno uskladili z ATVP.
Alternativno reševanje potrošniških sporov
Zakon o alternativnem reševanju potrošniškem sporov pa je nov predpis, ki vnaša istoimensko evropsko direktivo in določa kontaktno točko za izvajanje uredbe o spletnem reševanju potrošniških sporov. Potrošnikom bo omogočil preprostejše in cenejše reševanje sporov doma in v drugih članicah EU, služil pa bo tudi spodbujanju zaupanja potrošnikov in gospodarstva. Zakon ureja pravila, pogoje in načela delovanja tako javnih kot zasebnopravnih organov za alternativno reševanje potrošniških sporov (imenovanih ARS). Uporablja se le za zunajsodno reševanje sporov iz pogodbenih razmerij med potrošniki in domačimi ali tujimi podjetji (zasebnimi ali javnimi).
Ureja le splošna pravila postopka, medtem ko je izbira vrste postopka prepuščena organu ARS (medacija, arbitraža ...). Osebe, ki odločajo v organih ARS, morajo biti po črki zakona strokovne, neodvisne, nepristranske, ustrezno izobražene, izkušene, angažirane za obdobje dveh let, nepolitične, njihovo plačilo ne bo odvisno od izida spora. Vsi podatki o delu organa bodo dostopni javnosti, register organov ARS bo vodilo gospodarsko ministrstvo in o tem obveščalo evropsko komisijo.
Zakon sledi načelu prostovoljnosti: spor lahko začne le potrošnik, obe stranki se lahko kadar koli umakneta, za podjetje torej ni zavezujoč. Postopki bodo hitri, preprosti in ekonomični, načeloma pisni. Potrošnik bo pisni predlog v elektronski obliki posredoval organu ARS in za to plačal pristojbino v višini do 20 evrov. Organ bo odločil v roku največ 90 dni. Postopek se bo končal s predlogom ali določitvijo o rešitvi spora ali s poskusom zbliževanja. Odločitev ne bo nujno zavezujoča.
Ministrstvo je v zakon vključilo tudi možne nastavke za pripravo javne sheme ARS v okviru ministrstva. Na podlagi uredbe o spletnem reševanju sporov bo evropska komisija vzpostavila interaktivno mednarodno spletno platformo, države članice pa bodo pripravile nacionalne kontaktne točke. Platforma bo usmerjala potrošnike k zanje najprimernejši shemi za reševanje sporov v zvezi s spletnimi nakupi. Nalogo kontaktne točke v Sloveniji bo prevzel Evropski potrošniški center, ki gostuje na ministrstvu. Reševanje teh sporov prek spletne platforme bo začelo delovati leta 2016.
