Tiskane izdaje
Ženeva - Tri leta potem, ko je »najhujša suša v zadnjih 60 letih« povsem izsušila zemljo vzhodnoafriških držav, dodobra pa so razmere poslabšali še nenehni konflikti, urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) znova svari pred bližajočo se humanitarno katastrofo.
»Razmere so zelo zaskrbljujoče. Podobne so tistim, ki so vladale pred krizo leta 2011,« je povedal tiskovni predstavnik OCHA Matthew Conway. Po ocenah ZN je za 14,4 milijona ljudi iz devetih držav preskrba s hrano negotova. Najhuje je v Južnem Sudanu in Somaliji, kjer razmere še dodatno poslabšujejo spopadi in nasilje. Za učinkovit odziv po besedah Conwaya potrebujejo 1,9 milijarde evrov.
Čeprav so za zdaj razmere daleč od krize, ki je vladala pred tremi leti, ko je samo v Somaliji po ocenah ZN umrlo skoraj 260.000 ljudi, med njimi polovica otrok, mlajših od pet let, mednarodnega organizacije pozivajo k ukrepanju. »Nujno je, da črpamo iz lekcij, ki smo se jih naučili leta 2011. Hitro posredovanje lahko reši na tisoče življenj, milijone pa obvaruje pred stradanjem,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik mednarodnega združenja človekoljubnih organizacij Oxfama Fran Equiza.
Da je bil odziv mednarodne skupnosti pred tremi leti prepočasen, so maja 2013 po objavi poročila o tisoče žrtvah priznali tudi predstavniki ZN. »Poročilo potrjuje, da bi morali storiti več, še preden smo na območju razglasili lakoto. »Prvi opozorilni znaki so se začeli kazati že med sušo 2010, a se nismo ustrezno odzvali,« je tedaj priznal Philippe Lazzarini, koordinator ZN za humanitarno pomoč v Somaliji.
A človeška krvoločnost in vreme, ki skopari z dežjem, znova prižigata opozorilne signale. V Etiopiji potrebuje pomoč v obliki hrane in vode 2,7 milijona ljudi, v Keniji, kamor so se zatekli tudi somalski begunci, 1,3 milijona. Okoli 120,000 preti lakota v Džibutiju. V Sudanu je ogroženih pet milijonov življenj, v Južnem Sudanu 3,5 milijona. O množicah lačnih poročajo tudi iz Burundija, Ruande in Ugande.
