Tiskane izdaje
Nekateri so nosili maske, podobne tisti iz filma »V kot vroče maščevanje«. Nekateri so imeli na očeh plavalne maske, prek nosu pa bombažne rute. Nekaj si jih je lahko privoščilo celo prave plinske maske. In vsi so proti poslopju tajske vlade metali doma narejene molotovke in zahtevali ne le nove volitve, ampak – v eni od najbolj demokratičnih držav Azije – tudi povsem novo demokracijo.
Danes je po ulicah tajske prestolnice korakalo več kot 150.000 ljudi, in to celo po tem, ko je premierka Jingluck Šinavatra zaprosila kralja, naj odobri razpustitev parlamenta in napoved predčasnih volitev, ki naj bi jih izpeljali najpozneje 2. februarja prihodnje leto.
»Naš cilj niso nove volitve,« so ji v odgovor vzklikali demonstranti. Na vprašanje, kaj pravzaprav zahtevajo, pa so nekateri omenjali »sodni dan«, kar koli že naj bi to pomenilo, drugi so ogoročeno zahtevali »popoln konec Taksinovega režima« v skladu s splošno razširjenim prepričanjem, da iz izgnanstva še vedno vlada premierkin brat, tisti najglasnejši pa so pojasnjevali, da zahtevajo ustanovitev »ljudskega sveta«, ki naj bi zamenjal parlament (iz katerega je izstopilo 152 poslancev opozicijske Demokratske stranke) in sprejel amandmaje zakona ter novo ureditev za izvajanje političnih reform, brez katerih po njihovem mnenju demokracija nima več nikakršnega smisla.
Najprej reforme, nato volitve
Že prejšnji teden je vodja protestnikov in bivši namestnik premiera Suthep Taugsuban pojasnil, da bi bil »ljudski svet« v tem trenutku edini izraz resnične volje ljudstva. Svet bi brez parlamentarnih volitev za »začasnega premiera« imenoval »uglednega državljana, ki ne pripada nobeni politični stranki«, nato pa bi bila sestavljena tudi začasna vlada, ki bi izvajala načrt »ljudskega sveta«, vključno s prevzemanjem medijev, prestrukturiranjem policije in decentralizacijo moči ter dodelitvijo večjih pooblastil guvernerjem pokrajih. Takoj po uspešni izvedbi reform, je še dodal Suthep, bi lahko »ljudski svet« razpustili, šele nato pa bi bilo mogoče organizirati pravične parlamentarne volitve.
Člani sedanje vlade opozarjajo, da bi bilo treba v primeru, če bi hoteli ustanoviti »ljudski svet«, nujno sprejeti spremembe ustave, za to pa je potrebno soglasje večine tajskega ljudstva. Premierka Jingluck Šinavatra je v televizijskem nagovoru ljudstvu v nedeljo predlagala referendum s takšnim vprašanjem, vendar pa Suthep in njegovi privrženci zavračajo vsako opcijo, o kateri bi glasovali volivci, deloma zato, ker dvomijo v objektivnost medijev, ki so še vedno pod vplivom Taksina Šinavatre kot bivšega lastnika močnega medijskega holdinga, deloma pa tudi zaradi tega, ker se dobro zavedajo, kakšno podporo na tajskem podeželju uživa tisto, čemur demonstranti pravijo »Taksinov režim«.
Tajska se je tako po mnenju politologov uvrstila v skupino držav, kot sta Ukrajina ali Turčija, kjer se je spor med vladajočo večino in volilno manjšino spremenil v plamen, ki grozi, da bo uničil legitimnost same demokracije. Če stvar razkrijemo do golega dejstva, pravi profesor Titinan Pongsudirak, direktor Inštituta za varnost in mednarodne študije z Univerze Čulalongkom, se je na ulicah Bangkoka politična manjšina odločila, da bo strmoglavila demokratično izvoljeno vlado. 265 poslancev stranke Pheu Thai v parlamentu, ki ima skupno 500 sedežev, je dokaz, da večina ruralnega prebivalstva v resnici podpira sistem, ki nižjim družbenim slojem omogoča politični glas, temu delu volivcev pa zagotovo ni najpomembnejša korupcija Taksinove družine.
Nezadovoljna je volilna manjšina, ki jo je k protestom pritegnil Suthepov »Ljudski komite za demokratično reformo« in katere člani so v glavnem prebivalci glavnega mesta in razvitih območij na jugu države. Že tako globok prepad med tema dvema deloma tajske družbe, meni Titinan Pongsudirak, še dodatno poglablja vloga družbenih medijev, prek katerih obe strani komunicirata samo s somišljeniki, pri tem pa spodkopavata že zadnje možnosti za kompromis in strpnost.
»Vse bolj zapletena dinamika med večino in manjšino oblikuje možnosti demokratizacije v vse večjem številu držav,« je zapisal v tajskem časopisu Daily Star. »To pa bi lahko vplivalo na obstoj demokracije kot sistema.« Manjšini bi morala biti zagotovljena pravica do mirnih protestov, ki pa ne bi smeli trajati v nedogled in omrtvičiti celotni politični sistem. Večina pa bi morala upoštevati mnenje manjšine, res pa je, da je za kaj takšnega potreben povsem nov družbeni sistem, ki ga za zdaj ne zna nihče opredeliti.
Tajska se tako ne bo nikamor premaknila. Na predlog premierke, da »bi moralo odločati tajsko ljudstvo«, z ulice odmeva vprašanje: »In kdo je ljudstvo?«
