Tiskane izdaje
Stroški oskrbe živali v zavetiščih vseh šestih občin, združenih v Svetu regije Posavje, so se letos v primerjavi z lani povečali za tretjino, na več kot 75.000 evrov. »Problem toliko zajeda občinske proračune, da nam zmanjkuje denarja za socialno pomoč ljudem,« pravi predsednik sveta regije in župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak. »Ko to poveš na glas, te označijo za neodgovornega do živali. A temu ni tako. Sem pa absolutno proti neodgovornim lastnikom živali. Iz Šentjurja pripeljejo mačke v žaklju in jih pustijo pri nas. Ljudem se živali smilijo, jim dajo jesti, za oskrbo pa plačujejo občine. Takšnih lastnikov živali zakonodaja ne sankcionira dovolj.«
V Posavju naraščajo čedalje večje finančno breme
V Bistrici ob Sotli imajo z oskrbo živali sicer najnižje stroške med občinami v Posavju, letos samo 202 evra za oskrbo enega psa. Toda številke drugje po regiji so zgovorne. V Kostanjevici na Krki so se stroški podvojili, število oskrbovanih živali se je iz sedem (šest mačk in en pes) povečalo na 21 (19 mačk in dva psa).
V Sevnici, kjer za oskrbo mačke plačajo od 164 do 187 evrov, se je letos proračunska postavka prav tako podvojila, v Brežicah pa za oskrbo namenjajo največ - letos 27.000 evrov. V večini primerov se število oskrbovanih psov ni bistveno spremenilo, prišlo pa je do velikega povečanja ulovljenih zapuščenih mačk. V Krškem so jih oskrbeli 137 (78 psov), v Sevnici 70 (38), v Brežicah 195 (47) in v Radečah šest mačk (štiri pse).
»Bližina zavetišča je dejavnik, ki je ljudi spodbudil k temu, da sodelujejo pri zmanjševanju števila potepuških živali,« pravi Boštjan Barbič, direktor veterinarske bolnice v Brežicah, kjer so pred letom dni odprli vrata prvega zavetišča v spodnjem delu Posavja. V Sevnici je zavetišče pričelo delovati pred dvema letoma.
Bolne mačke prenašajo nevarne bolezni
Število mačk, ki prosto živijo po posavskih krajih, se v zadnjih letih verjetno ni bistveno spremenilo. A Barbič tega z verodostojnimi podatki ne more potrditi, saj cepljenje mačk proti steklini za razliko od psov ni obvezno in posledično nad mačjo populacijo ni nadzora. »S podobnimi težavami se srečujejo povsod po Sloveniji,« pravi direktor in dodaja, da država sistemske rešitve še ni ponudila. »Živali, ki so jih letos prinesli k nam, so bile zelo bolne. Ko je v naravi veliko mačk, se razvijejo bolezni, ki nato mačjo populacijo hitro zdesetkajo. Pred dvema tednoma so nas ljudje iz Rakovca spraševali, kam so izginile tamkajšnje mačke. Sodeč po povedanem je šlo za mačjo kugo,« pravi Barbič: »Okužba s črevesnim parazitom toksoplazmoza je nevarna za nosečnice. Mikrosporija je nalezljiva glivična kožna bolezen, ki se prenaša tudi na ljudi.«
»Naloga veterinarjev je kontrolirati bolezni in število živali. Sterilizacija in kastracija mačk je prvi korak za dosego tega cilja,« pravi Barbič: »Ob tem posegu mačke v zavetišču še zdravimo, cepimo in jim odstranimo parazite.«.
V Brežicah za sterilizacijo 5000 evrov
Na podlagi priporočila veterinarjev in čudenja občinskih svetnikov nad visokimi stroški za oskrbo živali so v Brežicah pričeli iskati preventivne ukrepe, pravi podžupanja Katja Čanžar: »Od januarja nameravamo sterilizacijo mačk sofinancirati v polovičnem znesku; podobne ukrepe imajo med drugim tudi v Postojni, Kranju in Radovljici. Za ta namen imamo v proračunu rezerviranih 5000 evrov. Pričakujemo, da bomo v tri- do petletnem obdobju dosegli pozitivne rezultate.«
V drugih regijskih središčih so z načrti Brežičanov seznanjeni, morda jim bodo sledili. Še pred tem pa bodo s tematiko uradno seznanili Skupnost slovenskih občin (SOS). Radi bi, da bi SOS temeljito preverila, kako se z vseslovensko težavo soočajo druge občine, in s tem spodbudila iskanje ustreznih rešitev.
