Tiskane izdaje
Ljubljana – Sir Graham Robert Watson je od leta 2011 že drugi mandat predsednik Evropske liberalnodemokratske stranke (ALDE), pred tem je bil evropski poslanec od leta 1994 do 2014. V Sloveniji se je mudil večkrat, tokrat je prišel podpreti prvi kongres SMC.
Na kongres ste prišli podpret stranko SMC. Kakšna stranka je to po vašem mnenju? To sprašujem zato, ker mnogim v Sloveniji to ni jasno.
Opisal bi jo kot socialno in liberalno stranko sredine. V evropski družini liberalnih strank smo precej različni: za primer vzemimo nemške svobodne liberalce, ki močno podpirajo ekonomsko svobodo, v Veliki Britaniji imamo liberalne demokrate, ki so, tako kot SMC, bolj socialno-liberalno usmerjeni. SMC je stranka, v kateri se združujejo in povezujejo ljudje, ki se doslej niso ukvarjali s politiko, so pa sklenili nekaj storiti, ko so videli, kakšno škodo so naredile nekatere dosedanje slovenske vlade. Ljudje v SMC so odločeni, da bodo stvari spremenili in izboljšali, prepričani so, da so lahko boljši kot njihovi predhodniki. Upam, da bodo hitro obvladali obrt politike, da bi lahko vzdržali na oblasti dovolj dolgo. Za zdaj lahko rečem le, da se zdi, da SMC opravlja svojo vlogo izjemno dobro, kar potrjujejo tudi raziskave javnega mnenja.
Se vam ne zdi čudno, da je vladajoča stranka neke države članice EU imela šele prvi kongres? Za demokracije s tradicijo, od koder prihajate, to verjetno zveni nekoliko nenavadno.
Tudi to se zgodi, in kot kažejo primeri v drugih državah, se to včasih mora zgoditi. Mnoge članice ALDE imajo več kot stoletno tradicijo, imamo pa tudi primere, kar se je zgodilo v Sloveniji, da politična sredina ni organizirana, zato se pojavi pobuda, ki ustanovi politično stranko centra. Podoben primer se je zgodil v Gruziji, kjer je Irakli Alasania ustanovil stranko liberalne demokracije, ki se je pozicionirala v gruzijskem političnem prostoru kot SMC. Tovrstni politični procesi niso nenavadni za države, ki so prehodile pot od enopartijskega v demokratični politični sistem. Če se ozrem po teh državah, lahko rečem, da predstavljata Estonija in Slovenija svetel zgled, ker sta obe državi na začetku tranzicije izbrali liberalni vladi, te pa so položili temelje za zdrav preporod držav in izvedbo nujnih reform. Dejstvo je tudi, da je Slovenija v minulih letih preživela burno in težko obdobje, ki sta ga zaznamovali vladi Boruta Pahorja in Janeza Janše. Zdaj pa je po mojem mnenju nastopilo v Sloveniji obdobje dolgoročne in stabilne vladavine, ki jo bo zaznamovala SMC. Verjetno nisem pravi človek, da bi delal primerjave med LDS Janeza Drnovška in SMC Mira Cerarja, a zdi se mi, da je mogoče najti določene vzporednice med njima, ko gre za vprašanje vizije prihodnosti Slovenije.
Zanimivo je, da je kar pet slovenskih strank članic ALDE. Mar ni to nenavadno?
Res je, v našo politično skupino se je včlanilo pet liberalnih strank, kar je za državo z dvema milijonoma prebivalcev precej impresivna številka. Vendar ni moja vloga, da bi prebivalcem Slovenije, ki so jim blizu ideje liberalizma, pripovedoval, kako naj se organizirajo. Dejstvo je tudi, da najmanj dve stranki od teh petih skorajda ne obstajata več, tretja ima izjemno nizko podporo, četrta in peta pa imata pomembno vlogo v politiki. V demokracijah tudi mora biti dopuščeno, da se organiziramo, kot nam je ljubo, je pa pomembno, da znamo sodelovati.
Pred evropskimi volitvami ste iz ALDE pozivali liberalne stranke v Sloveniji, naj sodelujejo, morda celo bolj tesno povežejo. To se ni zgodilo. Bi bilo to po vašem mnenju smiselno zdaj?
Pred evropskimi volitvami smo upali, da bodo različne liberalne stranke pripravile skupno listo, kar se na mojo žalost ni zgodilo. Jasno mi je, da se to ni moglo zgoditi, ker so se očitno že takrat začeli procesi, ki so na koncu pripeljali do ustanovitve Stranke Mira Cerarja. Povsem jasno je, da so se okoli Cerarja zbrali ljudje, ki niso nikakor hoteli sodelovati z obstoječimi strankami, in vesel sem, da jim je pri tem uspelo.
Vas moti, da je SMC nosila ime svojega ustanovitelja? To ni ravno značilno za liberalne stranke.
Ne, nikakor, ker je šlo v slovenskem primeru za povsem logično pot od ustanovitve tik pred volitvami, kjer moraš biti prepoznaven, že na začetku pa so se zavezali, da bodo kasneje spremenili ime, kar se je na kongresu tudi zgodilo. Liberalci ne slovimo ravno kot ljudje, ki bi zvesto sledili velikim vodjem, tako kot desničarji, smo ljudje, ki stopimo skupaj na ideološki ravni in smo zavezani k določenim politikam. Miro Cerar je izjemno skromen in spodoben človek, kar je mogoče hitro opaziti. Pomembno tudi je, da so se v SMC odločili voditi odgovorno in razvojno ekonomsko politiko, kar je pomembno prispevalo k temu, da je Slovenija zdaj v očeh tujine videti veliko bolje od njenih sosed. Brezposelnost se zmanjšuje in tuji investitorji znova zaupajo Sloveniji.
Ker so zadnjih dvajset let Slovenijo zaznamovale stranke z liberalnim predznakom, kaj vam to pove o identiteti države in njenih prebivalcih?
Dobro vprašanje. Pri SMC mi je všeč, ker poskušajo kombinirati socialne poglede s prepričanji o človekovem dostojanstvu in svobodi. Gre za moderno in progresivno politiko. Zakon o izenačitvi parov je za novo stranko pogumen korak, ker se politiki takšnim in podobnim vprašanjem radi izogibajo, vendar so to koraki, ki jih je preprosto treba narediti, ker je prav tako.
Zakaj?
Zato ker nam znanstvena spoznanja pravijo, da se nekateri ljudje rodijo različni od večine. Včasih smo verjeli, da je vse določeno po božji volji, zdaj vemo, da bi morale različne politike v javni sferi temeljiti na znanstvenih spoznanjih.
Liberalcem na evropski ravni ne kaže ravno dobro. Zakaj?
Slabih trendov ni težko pojasniti. Celotna evropska celina je prestala zelo bolečo recesijo, to pa niso najboljše politične razmere za liberalce. Znano je, da se ljudje v stiski začnejo zatekati k nacionalistom, religioznosti, to se je pokazalo tudi na lanskih evropskih volitvah. Če pogledamo po državah, imamo različne zgodbe. V Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji so bili liberalci potolčeni do kolen, v Belgiji, na Nizozemskem ali skandinavskih državah pa so se izkazali zelo dobro. Res je tudi, da nismo več tretja največja politična skupina v evropskem parlamentu, ker so se organizirali populisti v svojo politično skupino, je pa tudi res, da vodimo vlade v petih evropskih državah in pričakujemo, da se jim bosta letos pridružili še dve vladi: finska in danska.
Kako liberalci odgovarjate na sedanje mednarodne izzive?
Če se ozremo naokoli, vidimo, da se položaj zaostruje in da postajajo razmere zelo težavne. Imamo dolg seznam umorov v Rusiji, na katerega so dodali Nemcova, opazujemo lahko nevarne poskuse destabilizacije Gruzije in vojno v Ukrajini, poleg tega položaj v EU ni najboljši – Grčija je že padla pod vpliv radikalne levice, nekaj podobnega se lahko zgodi tudi v Španiji, vzporedno s tem pa na drugi strani, na radikalni desnici, pridobivajo politiki, kot so Victor Orban na Madžarskem, Mateo Salvini v Italiji ali Marie Le Pen v Franciji. Živimo v zelo nevarnem obdobju, zato še toliko bolj potrebujemo politične stranke s sredinsko opredelitvijo in SMC je takšen primer.
