Arheologi v Kranju si še vedno ne znajo razložiti, kako to, da iz 2. in 3. stoletja ni nobene najdbe, veliko pa jih je iz kratkotrajne poselitve od dvajsetih let pred Kristusom do petdesetih let po Kristusu ter iz 5. in 6. stoletja. Tudi letošnja izkopavanja v starem jedru Kranja niso dala odgovora.
Na drugem Valičevem arheološkem dnevu, posvečenem spominu na začetnika muzejske arheologije v Kranju in na Gorenjskem Andreja Valiča, so med drugim predstavili najnovejše arheološke raziskave v starem Kranju. Poselitvena slika na območju Kranja in okolice se je od zgodnje antike do zgodnjega srednjega veka zelo spreminjala.
V zgodnji antiki, v srednjem in poznoavgustejskem obdobju je najdišč manj, razporejena pa so na enakih razdaljah (na 21 kilometrov). Linija njihove razporeditve se navezuje na stik s cesto, ki je potekala iz Emone proti Atransu.
Gre za tri rimske obcestne postaje, ki so služile prometu, se pravi Mengeš, Kranj in Mošnje, je razložil Milan Sagadin, prvi arheolog s kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je bedel nad zaščitnimi arheološkimi izkopavanji v mestu.
Od 2. do 4. stoletja so na podeželju zgradili številna posestva (vile rustike), na območju Mengša je bila njihova gostota že na
Ob razpadu rimskega cesarstva in tik pred slovansko poselitvijo se je poselitvena shema spremenila – v 5. stoletju se je vzpostavila izrazito hierarhična ureditev na naravno zavarovanih legah s centralno naselbino Karnij v središču.
Kranj – močno središče
Da je bil Kranj že v prazgodovini močno središče, kažejo tudi zadnja arheološka zaščitna izkopavanja v starem mestnem jedru, to je na Vodopivčevi ulici, Trubarjevem trgu, Cankarjevi ulici in Glavnem trgu. Arheologi so pod vodstvom Rafka Urankarja našli ostanke prazgodovinskega naselja iz mlajše kamene in pozne bronaste ter železne dobe.
Sicer so od oktobra 2010, ko se je v Kranju začela druga faza obnove ulic in v njenem sklopu arheološka izkopavanja, arheologi našli še
Veliko pozornosti sta na drugem Valičevem arheološkem dnevu zbudila 3D rekonstrukcija gradu Wartenberg in kratki film, katera je na podlagi interpretacije ostalin ustvaril Gregor Novaković. Pod vodstvom Roka Bremca so študenti arheologije na pobočju Šmarjetne gore, na kateri so ruševine gradu Wartenberg, novembra opravili geodetske meritve, nato pa s skenerjem posneli območje gradu.