Odkritja o poznoantični poselitvi Kranja

Valičevi arheološki dnevi: o izsledkih izkopavanja v starem kranjskem mestnem jedru

Objavljeno
12. december 2012 13.45
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Arheologi v Kranju si še vedno­ ne znajo razložiti, kako to, da iz 2. in 3. stoletja ni nobene najdbe, veliko pa jih je iz kratkotrajne poselitve od dvajsetih let pred Kristusom do petdesetih let po Kristusu ter iz 5. in 6. stoletja. Tudi letošnja izkopavanja v starem jedru Kranja niso dala odgovora.

Na drugem Valičevem arheološkem dnevu, posvečenem spominu na začetnika muzejske arheologije v Kranju in na Gorenjskem Andreja Valiča, so med drugim predstavili najnovejše arheološke raziskave v starem Kranju. Poselitvena slika na območju Kranja in okolice se je od zgodnje antike do zgodnjega srednjega veka zelo spreminjala.

V zgodnji antiki, v srednjem in poznoavgustejskem obdobju je najdišč manj, razporejena pa so na enakih razdaljah (na 21 kilometrov). Linija njihove razporeditve se navezuje na stik s cesto, ki je potekala iz Emone proti Atransu.

Gre za tri rimske obcestne postaje, ki so služile prometu, se pravi Mengeš, Kranj in Mošnje, je razložil Milan Sagadin, prvi arheolog s kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je bedel nad zaščitnimi arheološkimi izkopavanji v mestu.

Od 2. do 4. stoletja so na podeželju zgradili številna posestva (vile rustike), na območju Meng­ša je bila njihova gostota že na 1,5 kilometra, medtem ko je sicer povprečna oddaljenost, ki je omogočala idealno ekonomsko izrabo zemljišča, bila 2,5 kilometra. Dr. Sagadin njihov razcvet pripisuje spremenjeni davčni politiki Konstantina Velikega.

Ob razpadu rimskega cesarstva in tik pred slovansko poselitvijo se je poselitvena shema spremenila – v 5. stoletju se je vzpostavila izrazito hierarhična ureditev na naravno zavarovanih legah s centralno naselbino Karnij v središču.

Zemljišča okoli Karnija so bila neposeljena, medtem ko je bilo centralno naselje sedež cerkvene oblasti, najdeni deli oklepa in sulice pa kažejo na navzočnost elit. Na velik pomen Kranja v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku opozarja steklarska delavnica na pristavi Kieselsteina, ki kaže na specialno produkcijo, kakršne ni bilo ravno v vsaki vasi.

Kranj – močno središče

Da je bil Kranj že v prazgodovini močno središče, kažejo tudi zadnja arheološka zaščitna izkopavanja v starem mestnem jedru, to je na Vodopivčevi ulici, Trubarjevem trgu, Cankarjevi ulici in Glavnem trgu. Arheologi so pod vodstvom Rafka Urankarja našli ostanke prazgodovinskega naselja iz mlajše kamene in pozne bronaste ter železne dobe.

Od poznoantične poselitve so odkrili ostanke najmanj devetih bivališč. Gre za tako imenovane polzemljanke ali v tla vkopane lesene koče, ki so bile sicer odkrite že v prejšnjih arheoloških raziskavah, šele zdaj pa lahko arheologi zaradi velikih površin potrdijo širši obseg poznoantične naselbine in vsaj deloma prepoznajo notranjo ureditev naselja.

Urankar je prepričan, da se ponuja priložnost za rekonstrukcijo zunanje podobe tedanjih bivališč (po njegovem so bile polzemljanke nekakšni šotori, streha je bila iz kož, kurilo se je zunaj bivališč), pri tem pa nakazuje, da bi na tako imenovanem kranjskem pomolu v 6. stoletju lahko živelo okoli petsto ljudi.

Sicer so od oktobra 2010, ko se je v Kranju začela druga faza obnove ulic in v njenem sklopu arheološka izkopavanja, arheologi našli še 530 grobov iz večinoma že raziskanega grobišča ob župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev, tako da celotno grobišče šteje več kot dva tisoč grobov. Večina najdb še čaka na obdelavo, ni pa skrivnost, da je bilo v grobovih precej zelo bogatega­ nakita.

Veliko pozornosti sta na drugem Valičevem arheološkem dnevu zbudila 3D rekonstrukcija gradu Wartenberg in kratki film, katera je na podlagi interpretacije ostalin ustvaril Gregor Novaković. Pod vodstvom Roka Bremca so študenti­ arheologije na pobočju Šmarjetne gore, na kateri so ruševine gradu Wartenberg, novembra opravili geodetske meritve, nato pa s skenerjem posneli območje gradu.

O gradu, ki naj bi obstajal do sredine 13. stoletja, je doslej pričala le skica arhitekta Petra Fistra. Zdaj na podlagi novih spoznanj arheologi menijo, da bi bil lahko obdan s tremi jarki in imel več obrambnih stolpov.