Operaterji bodo še naprej imeli precej proste roke

Ljubljana – Slovenija bo kmalu postala ena redkih držav, ki imajo uzakonjeno internetno nevtralnost. Vendar je vprašljivo, če bo 203. člen novega zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom) s šestimi odstavki dejansko prinesel kakšno spremembo, saj je po mnenju kritikov precej splošen.

Načelo internetne nevtralnosti, ki predspostavlja, da ni razlik med različnimi vrstami storitev, vsebin in naprav v omrežju, je doslej uzakonila Nizozemska. Medtem ko večina ostalih držav čaka, kakšna priporočila bo izdala evropska komisija, ki pa je doslej pobudo prepuščala »svobodnemu trgu«. Kar v praksi pomeni, da operaterji tudi blokirajo oz. vsaj upočasnjujejo posamezne vsebine ali storitve (telefonijo IP, izmenjavo datotek s torrenti, visokorazločljivostni video, ...). Tudi slovenski operaterji so v prvih odzivih na predlog ZEKoma družno ponavljali, da ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport preveč hiti in da bi moralo počakati komisijo.

Vendar so po mnenju sveta za elektronske komunikacije (SEK) določbe glede internetne nevtralnosti preveč splošne, predlogov SEK-a pa poslanske skupine niso upoštevale. Še več, celo uskladile so se za vložitev in sprejetje enega dopolnila. Z njim so črtali določbo, da operaterji ne smejo določati cen dostopa do interneta glede na storitve. Kar bi v praksi lahko pomenilo, da bi operaterji zaračunavali več za »hiter« (neomejen) dostop do denimo youtuba ali facebooka. V obrazložitvi omenjenega dopolnila so zapisali: »Po ponovni preučitvi ureditve nevtralnosti interneta in glede na pripombe zainteresirane javnosti smo ugotovili, da je smiselno črtati določbo drugega stavka petega odstavka 203. člena zaradi sorazmernosti ureditve.« Kdo je bila zainteresirana javnost, niso navedli. Po naših informacijah pa so bili to predvsem veliki operaterji, ki zaradi prihodnjih poslovnih modelov takega določila nikakor niso želeli v zakonu.

V obrazložitvi so poslanske skupine (SDS, DL, SLS, DeSUS, NSi) kometirale tudi pripombe SEK-a, ki bi po mnenju njegovega predsednika Dušana Cafa prinesle več konkretnosti v določbe o internetni nevtralnosti. »Teh pripomb ni bilo mogoče upoštevati,« so zapisale, a tega niso z ničemer utemeljile. V nadaljevanju pa odgovornost preložile na Agencijo za pošto in elektronske komunikacije (Apek), ki bo morala pripraviti splošni akt o internetni nevtralnosti. Češ da bo lahko regulator v teh pravilih bolj podroben. Medtem ko v Apeku do sprejetja zakona sploh nočejo komentirati novih zadolžitev, ki jim jih bo prinesele. Še manj odgovarjati na vprašanje, kako se jih bodo lotili. Zato se vse bolj zdi, da bodo določbe o internetni nevtralnosti v ZEKomu ustvarjale lep vtis, v praksi pa bodo pomenile bolj malo.