Pri naložbenih zavarovanjih je več izbire

 Preverili smo razliko med enim in drugim načinom dolgoročnega varčevanja.

Objavljeno
12. april 2014 19.52
suhadolnik evri
Andrej Motl
Andrej Motl
Naložbena življenjska zavarovanja (NŽZ) so bila pri nas na vrhuncu priljubljenosti pred pričetkom krize. Zavarovalnice so jih oglaševale kot popolno naložbo, s katero lahko hkrati finančno zavarujemo svoje najbližje. Strankam ni bilo treba čakati dolgo, da so spoznali tudi njihove slabosti.

Po velikem padcu tečajev in stopnjevanju gospodarske krize, v kateri se je vse več posameznikov znašlo v socialni stiski, so se na zavarovalnice usuli zahtevki za odkup zavarovalnih polic in predčasno črpanje sredstev. Posamezniki, ki so jim zavarovalnice odobrile odkup, so bili nad izkupičkom pogosto zelo neprijetno presenečeni, saj so prejeli le manjši del vloženih sredstev.

Nizke odkupne vrednosti niso bila posledica zgolj slabih razmer na kapitalskih trgih. Pri predčasni prekinitvi zavarovanj so morale stranke plačati tudi davek od zavarovalnih poslov. Hkrati pa so jim skladno s splošnimi pogoji zavarovalnice obračunale tudi različne stroške, na katere so pri sklepanju zavarovanj zastopniki pogosto »pozabili« opozoriti.

Skupni stroški so pri NŽZ tako kot pri nekaterih drugih vrstah življenjskih zavarovanjih lahko precejšnji. Po raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije izpred dveh let lahko poberejo do približno dvajset odstotkov vplačanih premij. Miha Berkopec iz družbe Concorde PS pojasnjuje, da je približno polovica vseh stroškov sklepalnih. Ti imajo velik vpliv na višine odkupnih vrednosti ob predčasnih odpovedih, saj se stranki praviloma v celoti obračunajo v prvih letih zavarovanja.

Ali je glede na povedano v vzajemne sklade (VS) bolj smiselno vlagati neposredno, prek družb za upravljanje? Argumentov, ki govorijo temu v prid, je precej. Eden najpomembnejših je njihova visoka likvidnost, saj se po odločitvi za prodajo točk skladov sredstva na računu vlagatelja znajdejo v nekaj dneh, pri NŽZ pa sploh ni gotovo, da nam bo zavarovalnica odpoved zavarovanja dovolila. Hkrati pri neposrednem vlaganju v sklade stranke praviloma bistveno manj bremenijo stroški. Za vstop v sklad morajo glede na njihov tip odšteti do nekaj odstotkov vrednosti vplačila. Med pomembnejšimi drugimi stroški so še upravljavske provizije, ki pa so vštete v gibanje vrednosti enote premoženja.

Tudi pri varčevanju, daljšem od desetih let, s katerim so pri NŽZ vlagatelji opravičeni plačila davka od prometa zavarovalnih poslov in davka na kapitalski dobiček, se neposredno vlaganje v VS lahko pokaže za boljšo rešitev. Za informativni izračun na konkretnem primeru tridesetletnika, ki je pripravljen deset let varčevati petdeset evrov na mesec, smo zaprosili Karmen Darvaš Šego iz Finančne hiše. Pri predvideni nični donosnosti bi ta od 6000 evrov vplačanih sredstev iz NŽZ prejel 5121 evrov, pri prodaji točk VS pa 5820 evrov. Stroški pri NŽZ so le ocena in lahko med zavarovalnicami odstopajo, pri izračunu izkupička iz VS pa so privzeti triodstotni vstopni stroški.

Neposredno vlaganje v sklade

Neposredno vlaganje v sklade ima v primerjavi z vlaganjem prek NŽZ tudi svoje slabosti. Berkopec pojasnjuje, da smo pri prodaji točk skladov plačila davka na morebitni ustvarjeni dobiček opravičeni šele po preteku dvajsetih let. V tem obdobju lahko brez ugotavljanja davčnih obveznosti prehajamo med podskladi v okviru krovnega sklada. Če želimo sredstva prenesti v sklad drugega ponudnika, smo ob prodaji in nakupu novih točk lahko obdavčeni, hkrati pa moramo novemu upravljavcu plačati vstopne stroške. Berkopec pri tem opozarja, da morajo biti vlagatelji pozorni na določene tuje družbe za upravljanje, ki nimajo ustreznega dovoljenja agencije ATVP in se zato davek vlagateljem lahko odmeri tudi pri prehodu med podskladi istega krovnega sklada.

Pri NŽZ so po drugi strani neobdavčeni vsi prehodi, tudi med podskladi krovnih skladov različnih družb za upravljanje. Berkopec kot eno glavnih prednosti nekaterih ponudnikov NŽZ poudarja prav širši nabor naložbenih možnosti in fleksibilnost menjavanja naložb. Tako lahko, denimo, po njegovih besedah zavarovanci pri nekaterih ponudnikih izberejo tudi sklade z zajamčenim donosom, ki so lahko primerna rešitev za kratkoročno zaščito premoženja.

NŽZ so po mnenju Darvaš Šege med drugim lahko smiselni za mlajše vlagatelje, ki želijo združiti zavarovanje za primer smrti, nezgodno zavarovanje in naložbo, hkrati pa so pripravljeni varčevati dolgoročno in pri tem prevzemati naložbeno tveganje. Če posameznik življenjskega zavarovanja ne potrebuje, so po njenem mnenju lahko smotrna izbira le pod dvema pogojema – da je zavarovalna vsota za primer smrti le simbolična in da mu hkrati omogočajo izbiro skladov tujih družb za upravljanje, do katerih drugače ne more dostopati.