Tiskane izdaje
Pred štirimi leti je Ana Vezovišek pustila službo v banki in šla na svojo podjetniško pot. Ukvarja se s finančnim svetovanjem, pri njej pa pomoč poiščejo tudi podjetniki. »Najpogostejša težava podjetnikov je, da nimajo jasne vizije – ker so za vodenje posla in vsega, kar spada zraven, sami, živijo iz dneva v dan. Prihodke pogosto sproti potrošijo in ker na začetku niso konstantni, se zgodi, da jim hitro zmanjka denarja za plačilo prispevkov in znajdejo se v težavah. Kot podjetnik moraš pred seboj imeti jasne cilje in znati dobro načrtovati prihodke in odhodke,« izpostavlja Vezoviškova največje šibkosti podjetnikov.
Na začetku je treba stremeti k temu, da ima podjetje čim manjše stroške. Nesmiselno je, da si ob zagonu posla priskrbimo najboljše vizitke in spletno stran, saj prve stranke dobimo z osebnim stikom – to so naši bližnji, prek njih pa se krog naročnikov začne širiti.
»Če začnemo na začetku: Smiselno je izbrati banko, ki bo za enake storitve kot druge, računala manj. Tu lahko veliko prihranimo. Zavedati se je treba tudi tega, da nam ob odprtju podjetja nihče od uradnih oseb, razen če so za to poklicane, ne bo svetoval, kako si urediti davščine. Poučiti se moramo na primer, kdaj je bolj smiselno, da smo davčni zavezanci, kdaj uveljavljamo normirane stroške ...,« se je Vezoviškova spomnila primera, ko je podjetnica morala plačati več davka, kot bi ga, če bi se na začetku poučila in izbrala optimalnejšo rešitev glede na njen posel.
Prav tako ne smemo biti preveč navezani na svojo idejo, tudi če čisto na začetku med nekaj ljudmi ni dobro sprejeta, ne prehitro obupati. To zadnje se ponavadi zgodi pri podjetnicah, ki na splošno manj verjamejo same vase. Trgu pustimo, da pove, ali izdelek oziroma storitev potrebuje oziroma hoče ali ne, in določimo čas, v katerem mora podjetje zaživeti, sicer pa se od ideje posloviti.
»Nekateri predolgo vztrajajo, ker zaprtje podjetja razumejo kot neuspeh. Pa to ni. Če se za to odločimo dovolj zgodaj, da ne ogrozimo finančne varnosti in se iz napak česa naučimo, to vzamemo kot priložnost za novo idejo. Ravno zaradi začetnega tveganja, ker ne moremo poznati odziva trga, nikakor ni dobro, da se zadolžimo, še preden sploh zaženemo posel. Za to je smiselno imeti začetni kapital,« poudarja sogovornica.
Še ena napaka, ki jo opaža pri še svežih podjetnikih, je, da hočejo vse storiti sami. Zelo hitro je treba prepoznati, kdaj se bolj splača nekomu plačati za kakšno uro pomoči na dan, denimo za urejanje birokratskih stvari, pripravljanje ponudb, plačevanje in pripravljanje računov ..., in se v tako pridobljenem času raje ukvarjati s stvarmi, v katerih je podjetnik najboljši.
Z mislijo na pokojnino
Ko posel steče in denar začne prihajati na račun, je smiselno, pravi Vezoviškova, da podjetnik loči osebno porabo od podjetja. Toda to ne pomeni, da poravna prispevke in preostanek denarja nakaže na osebni račun ter ga porabi. Tudi na poslovnem računu je smiselno imeti nekaj zaloge, saj se nikoli ne ve, kako bo s strankami v naslednjem mesecu, ali bodo poravnale račune ... Zagotoviti si moramo, da bomo lahko poravnali obveznosti do države, »blokadi računa se je resnično dobro izogniti«.
Podjetnik mora imeti v mislih še dve stvari: prvič, kako bo v prihodnje z njegovo delovno sposobnostjo, kaj če zboli ali se poškoduje in ne bo več mogel služiti denarja, oziroma, če se mu kaj zgodi, kako bo z njegovo družino. To je še posebej pomembno, če prispeva glavnino sredstev v družinski proračun ali če je zadolžen. Zato se mora ustrezno zaščititi. In drugič: kaj bo z njegovimi prihodki po upokojitvi. Kot pravi sogovornica, ni nič narobe, če podjetnik v aktivni dobi plačuje minimalne prispevke, vendar mora vedeti, da bo pokojnina temu primerna.
