Prvi ameriški predsednik, ki je živel v Beli hiši, je bil John Adams, ki je Združenim državam predsedoval v letih 1797–1801. Ameriški podpredsedniki pa od leta 1947 živijo v veliki viktorijanski hiši na križišču 34. ulice in avenije Massachusetts v Washingtonu. Uradni naziv poslopja je Admiralova hiša.

Zaradi elektorskega sistema se lahko zgodi, da na predsedniških volitvah v ZDA zmaga kandidat, ki ni prejel tudi največjega števila glasov volivcev. To se je doslej zgodilo štirikrat: leta 1824 je tako zmagal šesti ameriški predsednik John Quincy Adams, leta 1876 Rutherford B. Hayes, leta 1888 Benjamin Harrison in leta 2000 George Bush mlajši, ki je prejel dobrega pol milijona glasov manj od demokratskega kandidata Ala Gora.

Podpredsedniki so bili sprva predsedniški kandidati, ki so se na volitvah uvrstili na drugo mesto. Dvanajsti amandma ameriške ustave, ki so ga sprejeli leta 1804, je spremenil sistem, volilni kolegij pa je odtlej ločeno glasoval za predsednika in podpredsednika. Predsedniški kandidat je šele pozneje dobil moč, da lahko predlaga svojega kandidata.

V zgodovini je bilo sorodstveno povezanih več ameriških predsednikov, med njimi oče in sin John Adams in John Quincy Adams ter George Bush starejši in George Bush mlajši. V sorodu sta bila tudi William Harrison in Benjamin Harrison – ded in vnuk; James Madison in Zachary Taylor – bratranca v drugem kolenu; ter Theodore Roosevelt in Franklin Roosevelt – bratranca v petem kolenu.

David Rice Atchison, nekdanji senator iz Missourija, je bil predsednik Združenih držav le za en dan, in sicer od poldneva v nedeljo, 4. marca 1849, ko se je izteklo predsedovanje enajstega predsednika ZDA Jamesa Polka, do uradne prisege Zacharyja Taylorja naslednjega dne. Zakon je namreč v tistih časih določal, da mora novi predsednik priseči četrtega marca, toda novoizvoljeni predsednik prisege ni hotel izreči na nedeljo. Nekaj dni pred tem je senat Atchisona izbral za začasnega predsednika, s čimer je postal tretji v vrsti za predsedniški položaj.

V času predsedovanja so se poročili trije ameriški predsedniki, in sicer John Tyler, Woodrow Wilson in Grover Cleveland. Petnajsti predsednik ZDA James Buchanan pa se ni nikoli poročil. Ko je bil star 28 let, je bil zaročen, a je njegova izbranka zaroko razdrla. Kmalu je umrla, Buchanan pa se je zlomljenega srca zavezal, da se nikoli ne bo poročil – vse do danes tako ostaja edini ameriški predsednik, ki je do konca življenja ostal samski.

Termin »prva dama« so prvič uporabili leta 1877 za Lucy Ware Webb Hayes, soprogo 19. predsednika Rutherforda Bircharda Hayesa. Več prvih dam, med njimi tudi Jackie Kennedy, je to oznako menda sovražilo.

Če kandidat za ameriškega predsednika umre pred volitvami, novega kandidata predlaga stranka.

Več kot petina ameriških predsednikov ni imela nikakršne univerzitetne izobrazbe, med njimi George Washington, Abraham Lincoln in Harry Truman.

Inavguracijska slovesnost novega predsednika vselej poteka 20. januarja po volilnem letu, razen če ta datum pade na nedeljo. V tem primeru tisti dan predsednik priseže na zasebni slovesnosti, naslednji dan pa še javno.

Grover Cleveland, 24. ameriški predsednik, ki je predsedoval med letoma 1893 in 1897, je v obdobju, ko je bil šerif newyorškega okrožja Erie, lastnoročno izvedel javni usmrtitvi dveh obsojenih morilcev.

V času trajanja njihovega mandata je umrlo osem ameriških predsednikov, polovica (Abraham Lincoln, James A. Garfield, William McKinley, John F. Kennedy) jih je bila žrtev atentatorjev.

V primeru predsednikove smrti ga na položaju nasledi podpredsednik. Če bi umrla oba, bi predsedniški stol v skladu z zakonom iz leta 1947 pripadel predsedniku spodnjega doma kongresa.

Najmlajši izvoljeni ameriški predsednik je bil John F. Kennedy, ki je imel ob nastopu mandata leta 1961 vsega 43 let. Še leto mlajši je bil Theodore Roosevelt, ko je leta 1901 na predsedniškem položaju nasledil umorjenega Williama McKinleyja. Naziv najstarejšega ameriškega predsednika pa je v rokah Ronalda Reagana, ki je ob koncu svojega drugega mandata štel 77 let.

osel:

neodvisni (independent): Registrirani volivci, ki se ne razglašajo za privržence ene ali druge stranke. Ker republikanski in demokratski volivci praviloma glasujejo za kandidata svoje stranke, je predvolilna kampanja običajno osredotočena prav na prepričevanje neodvisnih volivcev. Kot takšna se opredeljuje približno tretjina ameriškega volilnega telesa.

»nestrankarski« kandidat: Pretendenti za položaj ameriškega predsednika, ki se na volitve podajo brez podpore demokratske ali republikanske stranke, so v ZDA vnaprej obsojeni na neuspeh, saj še nobenemu ni uspelo zmagati. Kljub temu lahko pomembno vplivajo na končni izid volilne tekme, kakor se je na primer zgodilo leta 1992, ko je neodvisni kandidat Ross Perot odvzel glasove Georgeu Bushu starejšemu in tako pripomogel k zmagi demokratskega izzivalca Billa Clintona.

država vodnica (bellwether state): Zvezna država, katere prebivalci praviloma glasujejo za kandidata, ki zmaga tudi na vsedržavni ravni. Najboljši primer države vodnice je Nevada, saj so tamkajšnji volivci od leta 1912 »zgrešili« le enkrat – leta 1976. Naziv se nanaša na ovna vodnika, ki so mu pastirji okrog vratu privezali zvonec, katerega zvonjenje jim je razkrivalo položaj celotne črede.

modra država (blue state): Zvezna država, katere prebivalci so pri glasovanju bolj naklonjeni kandidatom demokratske stranke.

vijolična država (purple state): Zvezna država, pri kateri ni mogoče vnaprej predvideti, za kandidata katere stranke se bodo izrekli njeni prebivalci. Drugi izraz, ki ga uporabljajo za takšno državo, je tudi neodločna država (swing state).

volilni kolegij (electoral college): Kolektivni izraz za 538 elektorjev, ki uradno izberejo predsednika in podpredsednika ZDA. V volilni kolegij vsaka država prispeva toliko elektorjev, kolikor ima zastopnikov v obeh domovih parlamenta, kar jih skupaj nanese 535, manjkajoči trije pa prihajajo iz zveznega okrožja Kolumbija, ki v parlamentu nima nobenega predstavnika. Na volitvah zmaga tisti kandidat, ki mu uspe osvojiti najmanj 270 elektorskih glasov. Velika večina držav uporablja večinski sistem, po katerem vsi tamkajšnji elektorji glasujejo za kandidata, ki je v tej državi osvojil največ glasov, dve (Nebraska in Maine) pa svoje elektorske glasove razdelita po proporcionalnem sistemu.

volilna geografija (gerrymandering): Ukinjanje, združevanje ali preoblikovanje volilnih okrožij, ki posamezni politični stranki olajša zmago na volitvah. Izraz gerrymandering je nastal leta 1812, ko je tedanji guverner Massachusettsa Elbridge Gerry zaradi očitne politične računice tako »prilagodil« meje nekega volilnega okrožja, da je to po obliki spominjalo na močerada (salamandra).

Beseda senator izhaja iz latinščine in pomeni »starega moža«.

Prva senatorja, izvoljena na položaj, sta bila Robert Morris in William Maclay iz zvezne države Pennsylvania, ki so ju volivci izbrali 30. septembra 1788. Senat se je prvič zbral šele četrtega marca naslednje leto v New Yorku.

Zakaj Američani volijo na torek po prvem ponedeljku v novembru?

Odgovor sega daleč v zgodovino, ko se je večina Američanov preživljala še z obdelovanjem zemlje. Zakonodajalci so tedaj sklenili, da je za volitve najprimernejši mesec november, ko se dela na poljih končajo, vreme pa je po večini države še vedno dovolj blago, da se volivci zlahka odpravijo na volišča. Ocenili so tudi, da je torek boljša izbira kot ponedeljek, ker bi se morali, če bi bile volitve na ponedeljek, zaradi velikih razdalj številni volivci na pot odpraviti že v nedeljo, kar bi bilo v navzkrižju z nedeljskimi verskimi obredi v cerkvah. Da volitve ne bi sovpadale s cerkvenim praznikom vseh svetnikov – prvim novembrom – in z dnem, ko večina trgovcev pregleduje bilance prejšnjega meseca, so za volilni dan določili torek po prvem ponedeljku v mesecu.

Prva ženska senatorka je bila Rebecca Felton, demokratka iz zvezne države Georgia, ki so jo na položaj imenovali oktobra 1922. Prevzela ga je mesec dni zatem, a zasedala le 24 ur. Prva ženska je bila na senatorsko mesto izvoljena šele desetletje pozneje – zasedla ga je demokratka iz Arkansasa Hattie Caraway. Leta 1938 je bila izvoljena še enkrat.

Vsako zvezno državo predstavljata dva senatorja, kar pa glede na različno število prebivalcev posamezne države pomeni, da senatorji zastopajo zelo različno število volivcev. Vsak senator iz zvezne države Wyoming, torej države z najmanjšim številom prebivalcev, tako zastopa približno 291.329 volivcev, vsak od dvojice senatorjev iz najbolj številne ameriške zvezne države Kalifornija pa 19.170.000 volivcev.

V zbornici ameriškega senata rože niso dovoljene, razen kadar jih na dan spominske slovesnosti postavijo na mizo pokojnega senatorja.

Ameriški senat se je prvič sestal četrtega marca 1789 v New Yorku. Aprila naslednje leto se je preselil v Philadelphio, novembra 1800 pa v Washington, D. C.

Prva ženska, izvoljena v predstavniški dom, je bila Jeannette Rankin iz Montane leta 1916.

Senatorje so vse do ratifikacije 17. amandmaja leta 1912 volili poslanci posameznih zveznih držav, šele nato pa neposredno volivci.

Prvi nekdanji predsednik, ki je bil pozneje izvoljen v senat, je bil Andrew Johnson marca 1875.

Edini senator, ki je predstavljal kar tri zvezne države, je bil James Shields. Med letoma 1849 in 1855 je predstavljal Illinois, med letoma 1858 in 1859 Minnesoto, leta 1879 pa še Missouri.

Vse od leta 1904 so v menzah predstavniškega doma vsak dan stregli fižolovo juho, nato pa so jo kuharji nekega vročega dne umaknili z jedilnika. Ko je to ugotovil vodja kongresne večine, republikanec Joseph Cannon, je zahteval, da jo vrnejo na jedilnik, ne glede na vreme. Juha je še vedno na jedilniku.

V obdobju državljanske vojne so prostore na ameriškem Kapitolu uporabljali kot pekarno, bolnišnico in vojašnico.

Prvi nekdanji član spodnjega doma ameriškega kongresa, ki je pozneje postal predsednik, je bil James Madison. Predsedniški položaj je prevzel marca 1809. Prvi nekdanji predsednik, ki je pozneje postal član predstavniškega doma, je bil leta 1831 John Quincy Adams.

osel:

neodvisni (independent): Registrirani volivci, ki se ne razglašajo za privržence ene ali druge stranke. Ker republikanski in demokratski volivci praviloma glasujejo za kandidata svoje stranke, je predvolilna kampanja običajno osredotočena prav na prepričevanje neodvisnih volivcev. Kot takšna se opredeljuje približno tretjina ameriškega volilnega telesa.

Vodstvo senata sestavljajo predsednik senata (podpredsednik ZDA), predsednik pro tempore (običajno najstarejši član stranke, ki ima v rokah večino sedežev), vodja večine in njegov pomočnik – »strankarski bič« (majority whip) ter vodja manjšine in njegov pomočnik, prav tako »strankarski bič« (minority whip).

senat (Senate): Zgornji dom ameriškega kongresa, ki ga sestavlja sto članov, po dva iz vsake zvezne države. Mandat senatorjev traja šest let. Kandidati za senatorje morajo biti najmanj devet let državljani Združenih držav Amerike. Prebivati morajo v zvezni državi, ki jo predstavljajo, ko zasedejo senatni sedež, pa morajo biti stari najmanj 30 let.

predstavniški dom (House of Representatives): Spodnji dom ameriškega kongresa, ki ga sestavlja 435 članov. Njihov mandat traja dve leti. Kandidati za predstavniški dom morajo biti za prevzem položaja ameriški državljani sedem let, stari pa morajo biti najmanj 25 let.

modra država (blue state): Zvezna država, katere prebivalci so pri glasovanju bolj naklonjeni kandidatom demokratske stranke.

vijolična država (purple state): Zvezna država, pri kateri ni mogoče vnaprej predvideti, za kandidata katere stranke se bodo izrekli njeni prebivalci. Drugi izraz, ki ga uporabljajo za takšno državo, je tudi neodločna država (swing state).