Ljubljana - Že v nekaj dneh po uveljavitvi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opažajo poskuse delodajalcev, da bi sklenili pogodbe o postopnem dvigu minimalnih plač, pa čeprav zakon o minimalni plači to možnost predvideva le za tista podjetja, ki bi jim takojšen dvig povzročil veliko izgubo, ogrozil obstoj ali vodil v odpuščanja.
Zakon o minimalni plači, ki je začel veljati v torek, predvideva zvišanje minimalne plače na 734,15 evra bruto z letošnjim marcem oz. najpozneje do 1. januarja 2012, če bi takojšen dvig povzročil delodajalcem velike težave. "Vendar pa se na sindikate v podjetjih izvajajo pritiski za sklenitev sporazuma o postopnem dvigu minimalne plače, pri čemer se grozi z odpuščanji delavcev ter uravnilovko v plačnem sistemu," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.
Grožnje z odpuščanji delavcev v ZSSS razumejo kot nezakonite pritiske delodajalcev na sindikate ter namen miniranja zakona o minimalni plači. Namen zakona je namreč dvig socialnega in ekonomskega statusa najbolj ranljivih delavk in delavcev, ne pa večanje dobičkov, je opozoril Zorko.
V ZSSS pričakujejo, da v tistih podjetjih, kjer bodo sklenili sporazume o postopnem zvišanju minimalne plače, v tem času ne bodo odpuščali, bodo redno izplačevali plače in poravnavali socialne prispevke, ne bodo izplačevali nagrad in dobičkov ter izdelali načrt prestrukturiranja. "Vsekakor pričakujemo, da bodo direktorji pred predlogom morebitnega postopnega zvišanja minimalne plače sami sebi znižali plače," je pribil Zorko.
Postopen dvig mora biti izjema in ne pravilo, je opozoril predsednik ZSSS Dušan Semolič. Strinjal se je, da lahko v podjetjih z velikim številom delavcev z minimalno plačo takojšnje zvišanje res lahko povzroči težave. Vendar pa je treba te težave razumno reševati z dialogom in ne z diktatom, je poudaril.
Zakon določa, da so delodajalci dolžni o postopnem prehodu na novo višino minimalne plače skleniti pisni sporazum s podjetniškim sindikatom v roku dveh mesecev po uveljavitvi, je še spomnil Zorko. A s terena prihajajo informacije, da želijo delodajalci skleniti sporazume v dveh do treh dneh, je dejal in povedal, da je takšne pritiske opaziti predvsem v nekaterih dejavnostih kmetijsko živilske industrije, lesarstvu ter varovanju.