»Skupina Mercator je leta 2009 poslovala stabilno kljub težavnim gospodarskim okoliščinam na vseh trgih, na katerih posluje,« je na mednarodni tiskovni konferenci poudaril Žiga Debeljak.

Ljubljana - »Skupina Mercator je leta 2009 poslovala stabilno kljub težavnim gospodarskim okoliščinam na vseh trgih, na katerih posluje,« je na včerajšnji mednarodni tiskovni konferenci poudaril predsednik uprave družbe Žiga Debeljak. Predstavil je poslovne rezultate skupine, načrte za letos s poudarkom na aktivnostih in ukrepih za blažitev posledic gospodarske krize, reorganizacijo družbe, vnaprej pa je odgovoril tudi na morebitna vprašanja v zvezi s prodajo bančnih deležev Mercatorja. O tem zadnjem nič novega: uprava (še) ni dobila nobene prošnje, da bi investitorjem omogočila dostop do podatkov ali skrbni pregled, sicer pa uprava v postopke v zvezi s prodajo tako in tako ni vključena.

Skupina Mercator je lani ustvarila 2,64 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Ob preračunu tujih valut po stalnih tečajih je to 0,6 odstotka več kot leto prej, ob dejanskih deviznih tečajih pa 2,4 odstotka manj (predvsem zaradi več kot 15-odstotne depreciacije srbskega dinarja). Delež prihodkov od prodaje na tujih trgih je bil 34-odstoten. Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami (EBITDAR) je znašal 190,6 milijona evrov. Čistega dobička je ostalo 21,1 milijona evrov, kar je 48,2 odstotka manj kot leto prej. To je po Debeljakovih besedah posledica tako težavnih gospodarskih razmer in investicij v ugodnejšo ponudbo za potrošnika kot tudi manjšega obsega izrednih dobičkov v primerjavi z letom 2008.

Naložbe tudi v kriznih časih

Lani je skupina investirala skoraj 160 milijonov evrov, večino v razvoj maloprodajne mreže na vseh trgih. Torej je Mercator nadaljeval naložbe tudi v kriznih časih in s tem uresničeval strategijo utrjevanja in povečevanja deležev na vseh tujih trgih. Vstopil je na trg Bolgarije in Albanije. Lani konec leta je družba zaposlovala 21.404 delavcev.

Za letos načrtujejo 2,75 milijarde evrov prihodkov (4,2-odstotna rast), pri tem naj bi delež prodaje na tujih trgih zrasel na 36 odstotkov. Denarni tokovi naj bi se povečali za dobrih šest odstotkov, čisti dobiček pa naj bi ostal na lanski ravni. Tudi letos bo izjemno zahtevno, meni Debeljak, ki je manj optimističen v napovedih kot uradni analitiki. Ne pričakuje nikakršnega bistvenega okrevanja na nobenem trgu, ampak le stabilizacijo razmer na zelo nizkih ravneh iz zadnjega kvartala leta 2009.

Mercatorjeve investicije bodo letos predvidoma na nekoliko nižji ravni (120 milijonov evrov, črpali jih bodo iz lastnih sredstev in dezinvestiranja), v vseh teh načrtih pa še niso zajeti učinki strateške povezave s hrvaškim Getrojem. Število zaposlenih naj bi se letos povečalo za 3,6 odstotka (predvsem na trgih Jugovzhodne Evrope).

Z lansko širitvijo trga Mercator pokriva celotno ozemlje med Triglavom in Črnim morjem. Deluje na sedmih trgih, pripravlja pa se na vstop na Kosovo in v Makedonijo (morda konec leta 2011, zagotovo pa leta 2012). Lani je družba v Sloveniji ohranila položaj največjega trgovca, na Hrvaškem in v Srbiji je bila druga, v BiH in Črni gori imajo od štiri- do petodstotni tržni delež, v Albaniji in Bolgariji pa je na začetku delež še manjši.

Ukrepi za večjo poslovno prožnost

Dvema sklopoma protikriznih ukrepov, ki so jih v Mercatorju zasnovali že konec leta 2008 (gre za prilagajanje ponudbe za potrošnike in racionalizacijo poslovanja), so letos dodali še tretji sklop, ukrepe za povečevanje poslovne prožnosti kot pripravo na čas po krizi. Ta sklop vsebuje novo organizacijo skupine. Velja je že od začetka leta, novo organizacijsko strukturo pa sestavljajo tri strateška koncernska področja in tri operativne divizije za izvajanje poslovne dejavnosti, vodijo jih trije člani uprave in trije pomočniki predsednika uprave. Drugi ukrep je intenzivnejše iskanje novih poslovnih priložnosti v regiji s strateškimi povezavami in nakupi, tretji pa so priprave na monetizacijo nepremičninskega portfelja. Mercator ima namreč v lasti veliko nepremičninskega premoženja (ima več kot 1400 prodajnih enot), pravo družinsko srebrnino, ki jo hoče kar najučinkoviteje uporabiti.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela