Jasno je, da lahko šahovska igra preživi krute kapitalistične čase le, če bo ponudila spektakel, tega pa v domove povprečnega človeka še najlažje pričara televizija. Težka naloga!
Jasno je, da lahko šahovska igra preživi krute kapitalistične čase le, če bo ponudila spektakel, tega pa v domove povprečnega človeka še najlažje pričara televizija. Težka naloga! Predstavljajte si večurni prenos, z živo sliko iz turnirske dvorane, v kateri vlada smrtna tišina in se glavni igralci le nekajkrat premaknejo, ko nikomur ni do smeha, ampak so vsi močno zaskrbljeni, povrhu pa dogajanje tako ali tako razume le peščica izbranih! Ni je televizije, ki bi posnela kaj takšnega.
Vendar je šah preživel poldrugo tisočletje predvsem zato, ker je neskončno število kombinacij, s katerimi zna upravljati »pameten človek«, vselej fasciniralo ljudi. Spomnim se starih oddaj različnih jugoslovanskih televizij, ki so bile pravi hit, pa čeprav so imele povsem šahovsko tematiko. Poljudni razgovori, ko so asi razsvetljevali narod, demonstracije zmag duha nad materijo, predstavitve barvitih osebnosti, ki jih v šahovskem svetu nikoli ne zmanjka. Pa šale, anekdote, čarobne zgodbice, povezane z dodatno možgansko vrednostjo. Oddaje so gledali vsi šahisti in še več tistih, ki šah le spremljajo. Vzorec so posnemale vse televizije nekdaj bratskih narodov. Razen slovenske, seveda. Legendarni Ivo Bajec se nas je občasno resda usmili s kakšno minutko, utrinkom, to pa je bilo bolj ali manj vse. Se mu ni ljubilo, mu niso dali prostora? Drugih ni(so) pustil(i) zraven? Kakor koli že, šaha s slovenskim komentarjem se po televiziji nismo nagledali.
V šahu argumentov nikoli niso uveljavljali z velikimi denarji ali s poslom. Šahisti smo čudni tiči, ki igro radi dvigujemo na različne piedestale in zmotno pričakujemo, da enako misli večina drugih. A danes so drugi časi. Kako žalostno se je včasih zavaliti pred ekran, pa ti intelektualni večer krajša prenos še precej bolj dolgočasne in povrhu še nevzgojne igre na srečo - pokra. Vsak pameten človek bo hitro videl, da nekaj ni v redu. Za šah z dokazanimi vzgojnimi in pedagoškimi učinki ni na televiziji niti minutke, za poker, resda prefinjeno, a vendar hazardersko igro, pa neomejeno. Res, kam gre ta svet?
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela