Bogovi so padli na glavo
Ustavna obtožba je prvi v nizu opozicijskih parlamentarnih dokaznih postopkov, da v Sloveniji v tem času »boga ni in je dovoljeno vse«. SDS in SLS sta težko orožje proti predsedniku vlade uporabili, vedoč, da bo Danilo Türk ostal predsednik države.
Že v izhodišču namreč ni bilo realnih možnosti, da bi pobuda za razrešitev sploh prišla pred ustavno sodišče. Niti političnih niti pravnih. To pomeni, da je bil parlamentarni spektakel zgolj nesorazmerno ostra oblika izražanja protesta opozicije brez resne namere, da bi se Türk poslovil od predsedniškega položaja.
Prvi predsednik države v zgodovini slovenskega parlamentarizma, ki ga je doletela ustavna obtožba, bi se poslanskemu cefranju lahko izognil s pisnim odgovorom. A je prišel v državni zbor in s tem postavil standarde za prihodnje tovrstne primere. Kljub ostrini nagovora, v katerem je poslance opomnil, da so v ZDA instrument ustavne obtožbe v 200 letih uporabili trikrat, v Sloveniji pa v dvajsetih letih že štirikrat, je s svojim prihodom pokazal dolžno spoštovanje do najvišjega zakonodajnega telesa.
Pa tudi nekaj poguma. Odlikovanje Tomaža Ertla namreč v širši slovenski politiki in javnosti nima veliko zagovornikov. Nasprotno, tudi prva liga vladnih politikov, s premierom na čelu, se s predsednikovo potezo bolj ali manj odkrito ne strinja, a hkrati ustavno obtožbo ocenjuje kot pretirano in neutemeljeno. Kar je pomembno sporočilo žrtvam nekdanje politične policije, ki so, kot dokazuje Janševa SDS, ob asistenci Žerjavove SLS, razžaljene zaradi predsednikove »rehabilitacije totalitarizma«.
Opozicija je obnavljala mračne epizode slovenske polpretekle zgodovine, a v funkciji interpretacije politične realnosti. Dokazala je, da je Udba kršila človekove pravice, ne pa tudi, da jih danes krši Danilo Türk. A dogodek ima pomemben simbolni pomen; pokazal je namreč, da se neusmiljeni politični spopad, ki se je v Sloveniji začel na začetku letošnjega leta, lahko konča na pogorišču okrnjene avtoritete in zaupanja v vse institucije in s tem tudi v državo samo. In če bodo državljani izgubili spoštovanje do vlade in opozicije, do parlamenta in predsednika države, bo v »tabloidni dolini šenflorjanski« verjetno res dovoljeno vse.
Iz sredine tiskane izdaje Dela
