Ljubljana - »Tajni policijski delavec naj bi izzival kazniva dejanja, kar pa ni res. Vaju ni bilo treba provocirati in samo vajin pohlep je kriv, da sta mu tako hitro začela ponujati mamila in orožja,« je ob včerajšnjem izreku sodbe mladeničem, ki so policistu pod krinko prodali večkrat po sto gramov kokaina, heroin in več avtomatskih pušk in pištol, soobtoženima bratoma dejala predsednica senata tukajšnjega okrožnega sodišča Dejana Fekonja. Petindvajsetletnemu Samirju Djogiću je dosodila devet let in tri mesece zapora, 19-letnemu Damirju Djogiću pa osem let. Njun pajdaš, 22-letni Blaž Bundara je dobil šest let, 30-letni Almin Midžan pa pet let in deset mesecev zapora. Vrniti morajo tudi prek 30 tisoč evrov. Pričakovati je pritožbe zagovornikov.
Želja po hitrem zaslužku je po mnenju senata kriva za združevanje mladeničev v hudodelsko združbo, v kateri so imeli vsak svojo vlogo, ki so jo igrali vse do junija lani, ko je policija aretirala četverico zdaj že (nepravnomočno) obsojenih Ljubljančanov. Sodišče je v celoti pritrdilo tožilki Blanki Žgajnar, da sta brata Samir in Damir Djogić z soobtoženima igrala nevarno igro z orožjem in mamili. Na njuno smolo je bil kupec tega policist pod krinko, ki se je konec leta 2008 zaposlil na okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer so delali Bundara in Djogića. Blaž Bundara je v najetem stanovanju na Celovški cesti hranil mamila, tam so mu tudi zasegli 78 gramov kokaina in tehtnici, in na klic prinesel robo. Za Almina Midžana je policija izvedela ob aretacijah junija lani, ko je na Vič, kjer sta se brata s policistom pod krinko dogovorila za prodajo, pripeljal torbo z orožjem in mamili.
Sodišče je zavrnilo vse teze zagovornikov in obtoženih, ki so kategorično zanikali združevanje v kriminalno združbo in odgovornost nasploh. Prvič je tako včeraj spregovoril Samir Djogić, ki je potožil, da je postal žrtev dobro premišljene igre policistov, ki so ga skorajda prisilili, da se je lotil nečednih poslov. Policist pod krinko z lažnim imenom Aleš se je po njegovih besedah najprej lotil njegovega naivnega mlajšega brata, ko pa je pri prvi prodaji kokaina zaslužil 70 in pri drugi že 250 evrov, kar je bila polovica njegove plače, ga je to premamilo. Sodelavec Aleš ga je nato napeljal še na prodajo orožja, iskal je kalašnikove in pištole. Vse to je po prigovarjanju Aleša nabavil od nekega znanca, čeprav se s tem ni želel baviti. Povedal je, da je brat pri tem nedolžen, samo dvakrat da je prinesel policistov denar, potrdil pa je tudi zagovora Bundare in Midžana.
Bundara je zatrjeval, da je imel drogo za lastno uporabo, njegovi prstni odtisi pa so se na paketu z drogo znašli, ker je Samirju, ne vedoč, za kaj jo ta potrebuje, prinesel alu-folijo. Midžan je povedal, da je za Samirja sicer spravil torbo, ni pa vedel, kaj je v njej. Ko jo je naslednjega dne peljal na Vič, so mu nataknili lisice. Predsednica senata je med obrazložitvijo sodbe Bundari predlagala, naj pravljice razlaga komu drugemu. Za njegovo krivdo je dokazov po mnenju senata dovolj, kakor tudi za Midžanovo. »Prinesli ste torbo, ki je tehtala najmanj 13 kilogramov. Najbrž ste vedeli, da v njej niso lego kocke,« je dejala Dejana Fekonja.
Zagovorniki so sicer vsi po vrsti predlagali oprostilne sodbe. Prepričani so namreč, da sodbe ni mogoče opreti na nezakonito pridobljene dokaze. Tajni policist, o čemer smo podrobno poročali včeraj, je po mnenju obrambe deloval nezakonito, policija pa je pri svojem delovanju prekoračila svoja pooblastila. Sporno je tudi delovanje okrajnega sodišča, ki je kot študenta zaposlilo policista pod krinko. Ta je dokaze z napeljevanjem na kazniva dejanja sicer izzval in ne zbral, je opozoril zagovornik Boris Grobelnik, ki zagovarja starejšega Djogića. Na to po mnenju obrambe med drugim kaže dejstvo, da policija ni našla niti enega dokaza, da bi mladeniči, ki po njihovem nikakor niso delovali v nobeni združbi, še komu drugemu prodali mamila. A sodišča niso prepričali.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela