Vivienne Westwood, ameriško naravno čudo in še kaj

V današnji prilogi Kult pišemo o dami v letih, ki ji je za eleganco in zrelo prefinjenost malo mar, ameriškem naravnem čudu v Arizoni in ponatisu Slave vojvodine kranjske. Na svoj račun boste prišli tudi ljubitelji avtomobilov in tehnologije.

Uredništvo Kulta
pet, 05.03.2010, 07:09

Čeprav je gospa že v letih, sedemdesetim se bliža, ji za eleganco in zrelo prefinjenost ni mar. Nasprotno, še vedno si lase barva živo oranžno in nosi majice s provokativnimi napisi ter kaže veliko bele gole kože. Beseda o čudaški Vivienne Westwood seveda. Piše, Smilja Štravs.

Kar 2330 kilometrov dolga severnoameriška reka Kolorado je s svojim milijone let vztrajajočim tokom v severozahodnem delu zvezne države Arizona v dolžini 446 kilometrov zarezala enega najbolj osupljivih, barvitih, informativnih, nenazadnje pa surovo čarobnih spektaklov narave. Ob pogledu na eno izmed svetovnih čudes in spomenikov naravne dediščine pod zaščito Unesca si človek ne more kaj, da se zaradi nasprotujočih si občutkov ne bi počutil kot anksiozna mravlja. Piše, Aleš Kovačič.

»Če rata, fino, če ne ... bo pa katastrofa.« Tomaž Čož, direktor Zavoda dežela Kranjska, je bil pred dokončno odločitvijo, ali bo izdal enciklopedično delo Slava vojvodine Kranjske, ki je v nemščini izšlo že davnega leta 1689, ali ne, upravičeno previden, toda zaradi strahu ni ostal na varni strani, na kateri so doslej vztrajale veliko večje založbe od njegove. S popolnim zavedanjem tveganja in z mislijo, da bo, če bo šlo kaj po zlu, »zaradi dolgov najbrž pristal v arestu«, je, »trmast kot konj«, vztrajal, da Slava vojvodine Kranjske preprosto mora biti izdana v slovenščini. Piše, Petra Grujičić.

Saab je kratica za Svenska Aeroplan Aktiebolaget (SAAB) in iz nje lahko razberemo, da je podjetje nekoč nastalo zato, da bi izdelovalo letala. To je bilo leta 1937, ko je v pripravah na vojno švedska vlada potrebovala podjetje, ki bo proizvajalo avione. Prvi saabi so poleteli že leta 1940, a nevtralnost je Švedsko le rešila pred grozotami, ki so jih nato preživljale skoraj vse druge evropske države. Ko je šlo svetovno klanje proti koncu, so v Saabu vedeli, da bo treba poleg letal izdelovati še kaj drugega, avtomobile na primer. Piš, Gašper Boncelj.

Sonyji so bili od nekdaj simbol reka: »Zvok in slika, kot se šika.« Po novem so tudi minimalistični lepotci. Enostavni kot monoliti. Začelo se je takoj po drugi svetovni vojni, natančneje leta 1946. Najprej je bil le preprost servis za radijske sprejemnike v napol podrti stavbi v tokijski četrti Nihonbaši. Kmalu zatem se je rodil Tokyo Tsushin Kogyo (tokijska telekomunikacijsko-inženirska korporacija), kakor sta svoje podjetje imenovala Akio Morita in Masaru Ibuka. Piše, Gregor Šket.

Portugalska zastopnika Rodriguez & Teixeirasta sokriva za današnjo priljubljenost urarske manufakture IWC in še posebej serije portugalka. To serijo velikih zapestnih ur je IWC predstavil trgu leta 1993, ob svoji stopetindvajsetletnici. Ampak niso bile nobena novost! Navsezadnje se je moška zapestna ura začela s pripenjanjem velike žepne ure na zapestje, dobro stoletje nazaj. Uro na zapestju so potrebovali športniki in letalci, vojska in mornarica niti ne. O ženskih uricah tu ni govora, čeprav so bile na zapestju že stoletje pred moškimi. Na zapestju so jih dame nosile zato, ker jih v žepu ne bi nihče opazil, in njihove drobne urice so bile tako lepe, vdelane v zlato in drage kamne, in so pritegovale pogled na nežno ročico. Da so obenem kazale čas (pol ure na dan gor ali dol), ni bilo najpomembnejše. Piše, Andrej Krbavčič.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!