Ljubljana - Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v republiki Sloveniji, s čimer je določil pogoje za ureditev statusa izbrisanih, kakor je narekovala odločba ustavnega sodišča iz leta 2003. Poslanci koalicije so zavrnili vsa dopolnila SDS, s katerimi so želeli zaostriti pogoje za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje in ki v nasprotju z odločbo US ne bi priznale statusa od izbrisa dalje.
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je pojasnila, da bo zakon celovito urediti tisti del krivic izbrisanih, ki se nanašajo na njihov odvzet status izpred 18 let. Zakon določa pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bil ob osamosvojitvi državljan druge republike nekdanje SFRJ, pridobi dovoljenje za stalno prebivanje. Določa merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja v Sloveniji in primere, ko bo pogoj izpolnjen tudi, če oseba ni bila v tujini dlje od enega leta. Če pa je bila oseba odsotna dlje, vendar ne več kot pet let, pa je pogoj izpolnjen, če se je poskušala vrniti v Slovenijo. Zakon na novo ureja izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tudi za otroke izbrisanih in ureja izdajo posebne dopolnilne odločbe za izbrisane, ki so medtem že pridobili državljanstvo. Za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje je določen triletni rok. Postopke pa bodo individualno vodile upravne enote. Ministrica je poslance pozvala naj zakon podprejo »če ne iz etične zaveze do ljudi, ki jim je pred 18 leti novonastala država storila krivico, pa iz spoštovanja do slovenske ustave«. Poudarila je, da z zakonom ničesar nikomur ne podarjamo, ne odškodnin, ne državljanstev, ne volilne pravice.
V imenu poslanske skupine je Vito Rožej (Zares) opozoril na posledice izbrisa, ki so bile hude od izgube službe, zdravstvenega zavarovanjem, socialnega varstva, dostopa do izobraževalnega sistema. Mnogi so bili izgnani, niti se niso mogli vrniti v Slovenijo, čeprav so imeli tukaj družinske člane. Izbris je bil diskriminatoren in nezakonit in je največja kršitev človekovih pravic, ki jih je naša mlada država zakrivila.
Janez Ribič (SLS) je menil, da bi morali status izbrisanih urejati z ustavnim zakonom in ne z navadnim. Ocenil je, da bi bilo nedopustno, če bi dovoljenje za stalno prebivanje dobili nekdanji agresorji. V nasprotju z zakonom o upravnem postopku pa naj bi bilo tudi izdajanje odločb za nazaj od izbrisa dalje. To naj bi bilo potrebno le zaradi temelja, na podlagi katerega bodo izbrisani lahko zahtevali odškodnine. Anton Urh (Desus) je podprl zakon, saj je skrajni čas za popravo storjenih krivic. Omenil je, da statusa ne bo mogla dobiti oseba, ki je bila obsojena zaradi vojnih hudodelstev ali oseba proti kateri teče kazenski postopek. Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da izbrisa ni bilo, zato tudi izbrisanih ni. Bile so le zakonske rešitve za katere je bila Slovenija pohvaljena v mednarodnih forumih.
Tone Anderlič (LDS) je spomnil, da je do izbrisa prišlo zaradi napake nekdanje Demosove vlade. Od takrat dalje pa nikoli ni bilo zadosti politične volje za popravo krivic. Čas je da napake popravimo. Miran Potrč (SD) je opozoril, da so dopolnila, ki jih predlaga SDS, vsebinsko enaka besedilu, ki ga je predlagala v ustavnem zakonu. Problem je vsebina, ki želi izničiti ugotovitve ustavnega sodišča. Branko Grims (SDS) pa je ponovno opozoril na njihova dopolnila s katerimi želijo preprečiti, da bi odškodnine in pravice za nazaj dobili agresorji in špekulanti.