Ljubljana - Osnutek zakona o malem delu, ki bo na novo uredil tudi študentsko delo, bodo na ministrstvu za delo predstavili predvidoma v sredini marca. Z njim hočejo pridobiti tudi več denarja za štipendije, saj po bolonjski reformi študentje nimajo več toliko časa za služenje denarja. Od leta 2006 so študentje v Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij s koncesijami od svojega dela namenili skoraj 24 milijonov evrov, kar je štiri tisoč kadrovskih štipendij v štirih letih.
Denar zaradi slabega sistema kadrovskega štipendiranja in, kot razlagajo v skladu, nezanimanja delodajalcev in študentov ostaja na njegovem računu. Z obrestmi ga oplemenitijo v Zakladnici RS in letos so zbrali pol milijona evrov obresti.
Po sistemu delitve 12-odstotne koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za dijaška in študentska dela, dobijo 25 odstotkov na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendij, Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) 37,5 odstotka, enak delež pripade tudi študentskim servisom. V skladu zberejo med šest in sedem milijoni evrov na leto in nameniti bi jih morali za kadrovske štipendije. V štirih letih, odkar pobirajo te »dajatve«, se je nabralo več kot 24 milijonov evrov.
Večina denarja neporabljenega
V skladu pa niso »varčni« samo pri študentskih štipendijah, saj nameravajo od zagotovljenih 9.343.000 evrov za vse razpise, po letošnjem načrtu sodeč, porabiti vsega 1.708.000 evrov. Na vprašanje, zakaj ostaja neporabljenega več kot 80 odstotkov denarja, čeprav so potrebe po štipendijah v teh časih zelo velike, so nam odgovorili, da s prihodki ne morejo prosto razpolagati, ker jih smejo porabiti le za natančno določene namene. Zatrjujejo, da jih omejujeta zakona o štipendiranju ter o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Ker denarja ne morejo porabiti, »prosta namenska sredstva« hranijo v Zakladnici RS. V letošnjem finančnem načrtu poleg drugih virov svojih dohodkov navajajo tudi »obresti iz naložb prostih likvidnostnih sredstev v depozite v višini 500.000 evrov«.
»Denar z računa ne izginja«
Pristojni so z »varčnostjo« sklada seznanjeni, saj nadzornemu svetu predseduje minister za delo Ivan Svetlik. Zanimivo je, da se zavzema, da bi vlada novi zakon o štipendiranju obravnavala septembra 2011, medtem ko sprejetje zakona o malem delu napoveduje za letošnji junij.
V skladu nam na vprašanje, od kod tolikšne obresti, niso neposredno odgovorili, v pisnem odgovoru so zapisali le, da denar z računa ne izginja in ni neustrezno porabljen. Ob predvidenih spremembah zakona o štipendiranju bodo denar od koncesijskih dajatev porabili za štipendije, ki se zdaj financirajo iz državnega proračuna.
Študentje so razočarani
Študentje so razočarani, ker bodo denar preusmerili v sklad za državne štipendije, saj so pričakovali, da bo država z novim zakonom končno uredila politiko kadrovskega štipendiranja. Toda podeljevanje državnih štipendij nameravajo zdaj do novega zakona o štipendiranju urejati v okviru zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo še zmanjšal dostopnost do njih, saj bi se po novem seštevali vsi socialni prispevki, dodatno bi se povišal še cenzus.
Predvidevajo, da bi po novem državno štipendijo prejemalo 18.000 dijakov, starejših od 18 let, in 25.000 študentov, skupaj torej 43.000. Z novim zakonom o štipendiranju pa bi podelili še 16.000 Zoisovih in kadrovskih štipendij. Študentje temu oporekajo, saj se bojijo, da jih bodo, kot že velikokrat, peljali žejne čez vodo - da bodo ostali brez ustreznega števila štipendij in tudi brez možnosti za občasno delo. Tako bodo morali najemati kredite za študij, ki pa jih sklad za razvoj kadrov in štipendij na svoji spletni strani že promovira, ministrstvo za delo pa jih namerava urediti v novem zakonu o štipendiranju.
Iz tiskane izdaje Dela