Po obdobju pilotnih projektov čas za implementacijo

Podjetje Giesecke & Devrient je predstavilo celovito rešitev mobilnega plačevanja, ki naj bi v praksi zaživela prihodnje leto.

Matjaž Ropret
tor, 09.03.2010, 10:00
Plačilna nalepka

Podjete GD ne vgrajuje brezstičnega plačevanja samo na bančne in podobne kartice ter mobilne telefone, temveč ponuja tudi nalepko z vso vgrajeno potrebno tehnologijo (Convego Air Mobile). V nalepki, ki jo nalepimo na mobilni telefon, je združena polno delujoča plačilna kartica. Zanimivo je, da podpira tudi protokol PayPass, ki ga promovira Mastercard, čeprav GD v projektu, ki ga opisujemo, sodeluje z Viso. Ker ta nalepka seveda ne omogoča vtipkanja kode PIN, je predvsem uporabna za plačevanje javnega prometa, vstopnin za muzeje ali kulturne prireditve in podobno. »Uporabniki z njo lahko plačujejo manjše zneske, kar pomeni, da bodo naokrog lahko hodili z manj gotovine,« menijo v podjetju Giesecke & Devrient.

München - Pred časom smo pisali o pilotskem projektu brezstičnega plačevanja z mobilnim telefonom, ki ga bosta do letošnjega poletja izvajala Banka Koper in Mobitel v sodelovanju s ponudnikom tehnološke rešitve, podjetjem Mastercard. Čeprav je tehnologija NFC (Near Field Communication) znana že precej časa, se do zdaj še ni posebno uveljavila. V nekaterih državah oziroma mestih jo uporabljajo za posamezne namene, denimo za plačevanje javnega prevoza, toda kot splošno plačilno sredstvo še ni zaživela. Nekateri ponudniki storitev v tej verigi zadnje čase poskušajo nekoliko pospešiti prodor brezstičnega plačevanja z mobilnimi telefoni.

Tako je nemško podjetje Giesecke & Devrient (GD), ki je eden večjih svetovnih proizvajalcev plačilnih in kreditnih kartic ter kartic SIM, pred kratkim predstavilo celovito tehnološko in varnostno rešitev tovrstnega plačevanja, ki so jo razvili skupaj z ameriškim proizvajalcem procesorjev za mobilne telefone Qualcommom. Član uprave GD za telekomunikacijske rešitve Michael Kümmerle je poudaril, da je njihova aplikacija (MobiCore) povsem delujoča, čeprav o njej še vedno govorijo kot o prototipu. Gre za dodatne varnostne elemente na kartici SIM, medtem ko je Qualcomm podporo za plačevanje z mobilnim telefonom vgradil zadnje čase zelo cenjen mobilni procesor Snapdragon (med drugimi telefoni na njem temelji Googlov Nexus One). V projektu sodelujejo še korejski proizvajalec telefonov Samsung, španski operater Telefonica, tamkajšnja banka La Caixa, ponudnik plačilnih rešitev Ingenico in ponudnik kreditnih kartic Visa. Gre torej za konkurenčen projekt temu, ki se pilotno izvaja v Sloveniji in v katerem sodeluje tudi največji konkurent GD, francoski Gemalto, sicer vodilno podjetje pri telekomunikacijskih in bančnih varnostnih rešitvah.

Pri podjetju GD so prikazali, da je treba na telefonu, ki podpira tehnologijo NFC, le pognati aplikacijo za plačevanje. Nato pa za plačila, manjša od določenega zneska (v tem primeru 20 evrov), le približati telefon plačilnemu terminalu, za večja plačila pa je treba vtipkati še kodo PIN kot pri plačevanju z debetnimi ali kreditnimi karticami. Po mnenju Michaela Kümmerla je le še vprašanje časa, kdaj se bo denarnica dejansko preselila na mobilni telefon. Na naše vprašanje, ali ne poteka vse skupaj nekoliko počasi, glede na to, da je tehnologija NFC znana že več let, je odgovoril, da so po približno 40 pilotnih projektih zadnje čase zaznali precej zanimanja za dejansko komercializacijo teh projektov. »Tako k nam kot k Gemaltu prihajajo veliki operaterji in največje banke. Letos brezstičnega plačevanja verjetno še ne bodo uvedli, prihodnje leto pa skoraj zagotovo. Pri tem prednjačijo ZDA, ker tam že uporabljajo približno milijon brezstičnih bralnikov.«

Svojevrsten problem so proizvajalci mobilnih telefonov, ki tehnologije NFC do zdaj nekako niso zagrabili. V pilotnem projektu v Sloveniji uporabljajo telefone proizvajalca Sagem, ki zadnje čase ne spada več med pomembnejše proizvajalce. Omenili smo, da je GD svojo aplikacijo prikazal na Samsungovem telefonu. To korejsko podjetje je napovedalo, da bo v prihodnje poslalo na trg nekaj telefonov s podporo za NFC, podobno tudi njihov domači konkurent LG. Medtem ko je Nokia za zdaj prestavila telefone z vgrajenim NFC v (nedoločeno) prihodnost. »Ti telefoni bi morali biti na trgu v letu in pol ali dveh, kar tudi približno ustreza obdobju, ki je potrebno za dokončanje dogovorov med bankami, operaterji in trgovci,« je dejal Kümmerle. Po našem mnenju proizvajalci oklevajo, ker vsak dodaten čip telefon podraži za nekaj dodatnih evrov. Ko se bodo pri trgovcih začeli bolj množično pojavljati bralniki za brestično plačevanje, se bodo verjetno zganili tudi velikani in industrije mobilne telefonije.

Za razmah mobilnega plačevanja bo seveda potrebna tudi ustrezna varnostna zaščita. V GD napovedujejo, da bodo v prihodnje telefoni podpirali višje varnostne standarde. »Potrebne bodo varnostne rešitve za varno izvajanje aplikacij mobilnega plačevanja. Ustrezna zaščita bo morala biti vgrajena tudi na kartice SIM,« je napovedal Kümmerle. Seveda pa ne bo pomembno le varovanje transakcij, temveč bo mobilni telefon denarnica postal še bolj zaželen plen za tatove. Pri tem bodo verjetno vsi proizvajalci in ponudniki znova prevalili vso skrb na lastnika telefona.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!