Napovedana prodaja podjetja Kras Turizem je za seboj potegnila tudi politično obračunavanje. Koalicija je namreč izpostavila vlogo poslanca SDS Zvonka Černača, ki je sodeloval pri podeljevanju "sporne" koncesije.

Ljubljana - Predstavniki vseh koalicijskih strank so zavrnili možnost podpisa peticije, katere namen je preprečiti, da upravljanje s Postojnsko jamo (lastništvo nad koncesijo) ne preide v roke "špekulativnemu kapitalu" oziroma tujemu lastniku. Z vsebino peticije se sicer strinjajo, vendar menijo, da poslanec SDS in podžupan Postojne Zvonko Černač ni primerna oseba, ki bi lahko pozivala k takšni peticiji, saj se "spreneveda". Omenjene težave naj bi bila posledica neodgovornega ravnanja prejšnje vlade.

Dvojna igra Černača

Černač je sodeloval pri samem postopku podeljevanja in podpisovanja te koncesije v Janševi vladi (podpisana je bila 28.8.2008), kar dokazuje tudi slikovni material (na sliki so med drugim tudi nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, takratni minister za okolje in prostor Janez Podobnik in Černač). Dobro leto po sklenjeni pogodbi pa Černač poziva Pahorjevo vlado k "reševanju te problematike". Želi namreč, da vlada spremeni odredbo o koncesiji tako, da koncesija Postojnske jame ni predmet prodaje.

Černač očitke zavrača

Černač je na očitke odgovoril, da so poslanci vladajoče koalicije "samostojni v tem, ali bodo k pobudi glede Postojnske jame pristopili ali ne. Nihče jih k temu ne sili. Sam sem čutil dolžnost in sem jih o tej možnosti obvestil".

Po 15. členu uredbe, ki ga prejšnja vlada ni spreminjala, za prenos koncesije skupaj z družbo, ni potrebno soglasje vlade, poudarja postonjski župan. Zato je Černač podal pobudo vladi k spremembi člena - da je soglasje potrebno tudi takrat, ko se koncesija na drugo pravno ali fizično osebo prenaša skupaj z družbo in se tako prepreči vstop špekulativnemu kapitalu v družbo, ki upravlja z največjo naravno znamenitostjo. Poudarja, da je "ravnal v interesu okolja, iz katerega izhajam, enako kot takrat, ko sem predlagal, da se krivične določbe spremenijo tako, da bo lokalno okolje od koncesije nekaj imelo. Očitno pa sem dregnil v interes nekoga, ki želi družbo, ki upravlja z jamo kupiti. Kako sicer razumeti napoved ponudbe za nakup s strani družbe, ki se z upravljanjem naravnih znamenitosti ne ukvarja, ima sedež v Italiji in je lastnica enega izmed slovenskih tednikov? In so ji sedaj zelo napoti prizadevanja lokalnega okolja in lokalnih oblasti, zato nas je potrebno v javnosti očrniti in diskreditirati?"

"Z oblikovanjem koncesije so se ukvarjali politiki in ne pravniki"

Kot je dejala Breda Pečan (SD), si tudi vlada želi domačega koncesionarja, vendar so njihove roke "zvezane", saj je pogodba že podpisana. Koncesijo bi sicer lahko razdrli z izplačilom, vendar bi to državno blagajno olajšalo za približno 80 milijonov evrov. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic meni, da so vse predhodne vlade znale gospodarno ravnati z podeljevanjem te koncesije, razen prejšne, ki je podaljšala čas trajanja koncesije iz petih let na nerazumnih 20 let (z možnostjo podaljšanja za še 20 let). Prav tako prejšnja vlada ni poskrbela za "varovalko, ki bi vladi omogočal vpliv na morebiten prevzem koncensionarja". Sajovic dodaja, da je bila koncesijska pogodba podpisana s ciljem lokalnim strukturam zagotoviti dodatna sredstva.

Možne rešitve

Kot je dejal Franci Kek iz Zaresa, bo vlada "preučila več možnosti za reševanje problema". Zares sicer podpira Černačeva prizadevanja, vendar "ne na ta način". Vlada se najbolj nagiba k rešitvi, kjer bi k pogodbi o koncesiji dodali aneks, ki bi vpeljal določilo, da mora vlada podati svoje soglasje ob morebitni prodaji, obstaja pa tudi možnost prekinitve pogodbe. V vsakem primeru želijo doseči, da lastništvo nad koncesijo ostane v slovenskih rokah. Koalicija pričakuje visoko podporo v parlamentu, kjer upajo tudi na SLS, ki je v preteklosti s "svojim ministrom nosila levji delež podeljevanje te koncesije".

Kot je znano, je Kras Turizem v 100 odstotni lasti Istrabenz Turizma, ki pa se je zaradi finančnih težav odločil, da podjetje proda, vrednost podjetju pa daje prav koncesijska pogodba. Sama Postojnska jama seveda ni vprašanje prodaje, vendar je upravljanje z enim od najlepših naravnih bogastev Slovenije zagotovo pomemben vidik, ki ga ne gre zanemariti.