Helsinki- Predsednik države Danilo Türk se je v okviru svojega obiska na Finskem danes sestal s svojo finsko kolegico Tarjo Kaarino Halonen in jo med drugim seznanil z aktivnostmi za organizacijo konference o Zahodnem Balkanu, ki bo 20. marca v Sloveniji.
"Slovenija in Hrvaška sta začeli proces, ki naj bi okrepil vezi in razumevanje med državami Zahodnega Balkana, med katerimi se številne intenzivno gibajo v smeri EU," je na novinarski konferenci po srečanju s finsko predsednico dejal Türk.
Ob tem je poudaril, da gre za začetek procesa, za njegovo kakovost pa je ključnega pomena to, da se države Zahodnega Balkana srečajo na lastno pobudo srečajo in s svojo energijo. Na vprašanje, kakšna bo uspešnost konference, pa je dejal, da je za odgovor na to potrebno še počakati.
Finska po besedah Halonenove pozdravlja vsak trud, ki ga naredijo države Zahodnega Balkana same, in podpira vstop vseh držav z območja nekdanje Jugoslavije v EU, čim bodo izpolnjevale vse kriterije.
Zelo konstruktivna slovenska vloga na tem območju v preteklosti bo uporabna tudi v prihodnosti, je še dejala in izrazila upanje, da bodo slovenske aktivnosti na tem področju doživele dobrodošlico tudi s strani drugih.
Predsednica Finske je sicer mnenja, da imata državi odlične odnose, tokratni obisk Türka pa naj bi prispeval še k dodatnemu izboljšanju ugleda Finske v Sloveniji in obratno.
Türk je s finsko kolegico spregovoril tudi o globalnih vprašanjih, med drugim o reformi Združenih narodov in razmerah v Afganistanu. Poleg tega sta se dotaknila evropskih tem - ob že omenjenem Zahodnem Balkanu tudi uveljavljanja Lizbonske pogodbe in nove razvojne strategije EU za rast do leta 2020.
Türk je ob tem poudaril, da je Halonenova eden vodilnih glasov v EU za napredne zamisli - napredne v smislu premikanja EU naprej in v smislu, da se jasno poudari, da je EU sestavljena iz 27 držav članic in da morajo biti slišani vsi glasovi.
Pri pogovoru o razvoju EU sta sogovornika poudarila pomen koncepta razvoja, ki je hkrati pameten, trajnosten in vključujoč. To po Türkovih besedah pomeni razvoj, ki temelji na raziskavah in novih tehnologijah, ki je trajnosten z vidika okolja in kakovosti življenja in ki hkrati upošteva socialna vprašanja.
Türk je še dodal, da mora EU delovati tudi na globalni ravni in pri tem govoriti kolikor je mogoče z enim glasom ter imeti definirane prioritete. Obenem mora biti aktivna v zvezi z različnimi kriznimi razmerami, je menil Türk.
Slovenski predsednik je razvoj dvostranskega sodelovanja ocenil kot zelo dober, vendar pa bo po njegovem mnenju potrebno narediti več za krepitev gospodarskega sodelovanja. Pri tem je kot področja, na katerih bi lahko okrepili sodelovanje, omenil informacijske tehnologije in gradnjo energijsko varčnih objektov.
Na novinarsko vprašanje, kaj se lahko Slovenija kot mlada demokracija nauči od Finske, je Türk odgovoril, da veliko, med drugim to, da mora biti parlament osredotočen na kakovost zakonodaje, ki jo sprejema, ne pa da njegovo delo motijo zadeve, ki imajo zelo malo zveze s kakovostjo zakonodajnega procesa.
Veliko se lahko naučimo tudi o tem, tako Türk, kako demokracija pomaga razvijanju zunanje politike in kako je Finska izkoristila prednost svoje demokratičnih struktur za razvoj prijateljskih odnosov z vsemi svojimi sosedami.
Finski novinarji, med katerimi je bil tudi novinar Magnus Berglund, so Türka povprašali tudi v zvezi z odločitvijo vlade glede sredstev, ki jih ministrstvo potrebuje za nakup oklepnikov Patria. Predsednik je odgovoril, da naj bi vlada v nekaj tednih sprejela odločitev o tem vprašanju, pri katerem je potrebno upoštevati, da je Slovenijo močno prizadela gospodarska kriza.
Jeseni 2008 je izbruhnila afera Patria, ko je finska državna televizija prikazala dokumentarec omenjenega novinarja, v katerem so tedanjega premiera Janeza Janšo obtožili podkupovanja s strani finskega podjetja Patria v zvezi z nakupom vojaških oklepnikov za Slovensko vojsko. Razpleta te v Sloveniji zelo odmevne afere zaenkrat še ni. Si pa slovenska stran prizadeva za reprogramiranje pogodbe o nakupu oklepnikov Patria.