Ju. K.
Evropska komisarka za podnebne spremembe Connie Hedegaard ne verjame, da bo državam, udeleženkam københavnskega podnebnega vrha, do konca letošnjega leta uspelo skleniti zavezujoč podnebni dogovor. Razlog za to da so pogajanja, ki napredujejo počasneje, kakor je bilo pričakovati. Rok za sklenitev dogovora se bo najverjetneje premaknil - komisarka kot ugoden čas za podpis sporazuma omenja podnebno konferenco, ki bo prihodnje leto v Južni Afriki.
V izjavi za Financial Times je Connie Hedegaard potrdila ugibanja o tem, da se bo sklenitev podnebnega dogovora najverjetneje zavlekla globoko v prihodnje leto. Načrti, da bi pravno zavezujoč sporazum o zmanjšanju škodljivih izpustov, državam uspelo doseči na podnebni konferenci, ki bo decembra v Mehiki, niso odraz realnih razmer, saj pogajanja po mnenju komisarke potekajo prepočasi. »Težko se bo v prihodnjih devetih mesecih dogovoriti o vsaki podrobnosti,« poudarja Hedegaardova in dodaja, da »bi bila Evropa [dogovora] sicer zelo vesela, a bo sporazum letos težko doseči«. Poleg tega opozarja, da bi bilo izsiljevanje hitre odločitve za prihodnost pogajanj kontraproduktivno, celo nevarno, ker je cena, ki jo prinaša neuspeh, prevelika.
Dokončno v Južni Afriki?
Kot alternativni kraj za dokončni podpis podnebnega dogovora omenja evropska komisarka konferenco, ki bo prihodnje leto potekala v Južni Afriki. Države bi tako tik pred iztekom kjotskega protokola imele še zadnjo možnost popraviti slab vtis, ki ga je za seboj pustil københavnski podnebni vrh.
Črnogledosti Connie Hedegaard po pisanju Financial Timesa pritrjuje tudi odhajajoči glavni podnebni pogajalec ZN Yvo de Boer, čigar odločitev o prenehanju diplomatske kariere je podkrepila ugibanja o sklenitvi dokončnega dogovora o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Po poročanju agencije AP utegne de Boerjev položaj zasesti južnoafriški minister za turizem Marthinus van Schalkwyk, ki so ga tamkajšnje oblasti v ponedeljek tudi uradno nominirale za prosto mesto glavnega podnebnega pogajalca pri svetovni organizaciji. Van Schalkwyk, ki ga številni opisujejo kot sposobnega pogajalca, bo moral, če ga bo generalni sekretar ZN Ban Ki Mun potrdil za de Boerjevega naslednika, odpraviti razkorak v pogajanjih med razvitimi državami in državami v razvoju. Van Schalkwynkov nasprotnik v tekmi za položaj bo indijski okoljski minister Vijaj Šarma, ki ga poleg Indije podpira tudi Kitajska. Indonezija, ki je po poročanju agencije Reuters tudi izrazila željo po lastni kandidaturi, se za zdaj še ni odločila, koga bo nominirala.