Ta teden pa je vodstvo v Pjongjangu grožnje z vojno dopolnilo s še enim pozivom k miru, ki ga je poslalo v Washington: »Demokratična ljudska republika Koreja je v celoti pripravljena na dialog in na vojno.«

Peking - Severnokorejsko rožljanje z jedrsko bombo je že postalo redni del daljnovzhodnega dogajanja, v katerem se za zdaj nobena stvar ne premakne z mrtve točke. Ta teden pa je vodstvo v Pjongjangu grožnje z vojno dopolnilo s še enim pozivom k miru, ki ga je poslalo v Washington. »Demokratična ljudska republika Koreja je v celoti pripravljena na dialog in na vojno,« je v torek izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. »Še naprej bomo krepili svoj jedrski arzenal, vse dokler se bodo nadaljevale ameriške vojaške grožnje in izzivanje.«

Ko govorijo o »grožnjah in provokacijah«, imajo v mislih redno vojaško vajo, v kateri sodeluje 18.000 ameriških in okoli 20.000 južnokorejskih vojakov. V odnosih med Severno in Južno Korejo vse, kar ena od strani imenuje »defenzivno«, druga sliši kot »ofenzivno«, tako da so tudi manevre, ki so jih poimenovali Ključna rešitev - Mladi orel, v Seulu uradno opredelili kot vojaško pripravo na obrambo južnega dela polotoka pred morebitnim napadom s severa, v Pjongjangu pa so jih razglasili za »namerni poskus kaljenja miru in spodkopavanja procesa denuklearizacije«.

Čeprav bo prihodnji teden, kolikor bodo še trajale vojaške vaje, verjetno poln ostrih izjav in mahanja z jedrsko bojno zastavo, tudi tokrat najbrž ne bo omembe vrednih incidentov. »Ključna rešitev« na jugu namreč vse bolj vodi k temu, da postane obstoj jedrske bombe na severu polotoka stalno stanje, ker pa se zdi, da je tudi Kitajska spremenila taktiko do Pjongjanga, je veliko bolj realistično razmišljati o Severni Koreji kot o jedrski sili, kakor pa o tem, kako pripeljati do nadaljevanja večstranskih pogajanj o razoroževanju.

V prid takšnemu razmišljanju je tudi novica, da je Severna Koreja pred kratkim ustanovila vojaško divizijo za balistične izstrelke srednjega dosega, ki lahko dosežejo vsa ameriška oporišča na Japonskem in na otoku Guam v Tihem oceanu.

Južnokorejska časopisna agencija Jonhap trdi, da ima divizija rakete z dosegom več kot 3000 kilometrov, ki jih je Severna Koreja razvila v zadnjih nekaj letih. Najpomembnejša naloga nove divizije je preprečitev premestitve ameriških čet iz pacifiških oporišč na Korejski polotok v primeru oboroženega spopada med Severno in Južno Korejo. Podrobnosti o tehnološki opremljenosti in vojni pripravljenosti nove divizije niso znane, vendar je že samo dejstvo, da je bila ustanovljena, dokaz, da se v Pjongjangu nimajo namena odreči raketnemu in jedrskemu programu.

Zaščitno nadzorovanje kolapsa

V razmerah, ki se pospešeno zapletajo zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja Kim Džong Ila, se je začela Kitajska do svoje zaveznice vesti na način, ki bi ga še najlaže poimenovali zaščitno nadzorovanje kolapsa. Poleg velikanskih naložb, s katerimi si poskuša azijska sila dokupiti še malo časa pred strmoglavljenjem režima v Pjongjangu, je kitajska severovzhodna provinca Jilin zahtevala - in tudi dobila - odobritev Severne Koreje, da lahko najem pristanišča Radžin podaljša še za deset let in tako namoči nogo v Japonsko morje.

Radžin je namreč pristanišče na severovzhodni obali Severne Koreje, ki ga je nekaj kitajskih družb že doslej uporabljajo za transport premoga. Po novem sporazumu bo Kitajska dobila še veliko več svobode in širše polje delovanja, saj bo lahko sama odločala o tem, kakšno infrastrukturo bo tam zgradila in za kaj jo bo uporabljala.

Kitajski funkcionarji napovedujejo, da bodo pristanišče uporabljali ne le za prevažanje blaga, ampak tudi za turizem, južnokorejski analitiki pa menijo, da je Radžin za Kitajsko pravzaprav strateški izhod na Pacifik. Za zdaj je prezgodaj govoriti o tem, ali bo - in ali lahko - to pristanišče hkrati postane tudi oporišče za začetek gospodarskih reform v Severni Koreji. Predstavniki oblasti v Pekingu upajo, da se bodo o tej temi pogovarjali z najvišjimi voditelji iz Pjongjanga, vendar iz dolgo pričakovanega obiska Kim Džong Ila v Pekingu za zdaj ne bo nič. Prihodnji teden bo Kitajsko obiskal drugi mož Severne Koreje in predsednik vrhovne skupščine Kim Jung Nam, napovedi, da bo pripotoval namesto vrhovnega voditelja pa še krepijo sumničenja glede zdravstvenega stanja velikega vodje. Prav zato se Kitajski mudi stopiti na severnokorejska tla, preden se bodo tam začele velike spremembe.

Iz sredine tiskane izdaje Dela