Računsko sodišče želi bolj učinkovit sistem pomoči ob nesrečah

Prva pomoč, ki temelji na prostovoljstvu, je zelo učinkovita, zaplete pa se pri interventnih ukrepih in še bolj pri programih odprave posledic naravnih nesreč.

Borut Tavčar
sre, 10.03.2010, 13:14

Ljubljana - Na Računskem sodišču menijo, da bi lahko bil sistem zagotavljanja pomoči ob naravnih nesrečah bolj učinkovit. Prva pomoč, ki temelji na prostovoljstvu, je zelo učinkovita, zaplete pa se pri interventnih ukrepih in še bolj pri programih odprave posledic naravnih nesreč. Država namreč nima enotnih pravnih podlag za ukrepanje, kar lahko pripelje tudi do neenakopravne obravnave oškodovancev.

Državni revizorji so revidirali vlado, ministrstvo za okolje in prostor, Upravo RS za zaščito in reševanje ter občine Bistrica ob Sotli, Brezovica, Destrnik, Ptuj, Šempeter-Vrtojba, pa še Rdeči križ Slovenije in Slovensko Karitas. Presojali so učinkovitost pomoči ob naravnih nesrečah pri odpravljanju posledic naravnih nesreč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje, pri dodeljevanju proračunskih sredstev za izvedbo interventnih ukrepov za odpravo neposredne materialne škode na stvareh zaradi naravnih nesreč, učinkovitost programov odprave škode ter drugih ukrepov, povezanih z odpravo škode zaradi posledic naravnih nesreč.

Računsko sodišče je med drugim ocenilo, da sistem dodeljevanja sredstev za izvedbo interventnih ukrepov v revidiranem obdobju ni bil enoten in ni zagotovil enakopravne obravnave oškodovancev v vseh ali vsaj v vseh naravnih nesrečah iste vrste. Prvi namestnik predsednika Računskega sodišča Tomaž Vesel je povedal, da ni jasno predpisanih vzvodov ukrepov, vlada pa uporablja za pomoč različne predpise in proračunske postavke, kar pomeni neenakopravno obravnavo oškodovancev. Ukrepi so posledica trenutne presoje in razpoložljivosti denarja na posameznih proračunskih postavkah.

Programi odprave posledic naravnih nesreč bi morali biti po besedah Vesela bistveno bolj učinkoviti. Nastanejo v povprečju 256 dni po nesreči, vlada pa preveri zgolj tri odstotke poročil o škodi. Tako tudi ni zagotovljeno, da ob vseh možnih pomočeh posamezni oškodovanci ne dobijo več denarja, kot imajo škode. Zato Računsko sodišče predlaga vladi naj v sodelovanju z vsemi sodelujočimi preuči, ali je sedanji sistem smotrn.

Tudi prva pomoč, ki jo Računsko sodišče ocenjuje kot zelo učinkovito, ni brez sence dvomov za naprej. Vesel ni prepričan, da bodo prostovoljci brez motiviranja delodajalcev še pripravljeni pomagati. Vladi zato predlaga tudi skrajševanje časa ukrepov prve pomoči.

Povezane novice

15. februar ob 12:45
Predsednik računskega sodišča ima pred seboj še nekaj let mandata, čeravno se občasno zdi, da bi mu ga marsikdo najraje malo pristrigel.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!