Mediji v Podgorici so te dni objavili, da je črnogorska uprava za preprečevanje pranja denarja policiji in tožilstvu poslala prijavi, ki se nanašata na sumljive pologe več milijonov evrov. Gre za denar, položen na računa v NLB Montenegrobanki v Podgorici.

Podgorica - Kot navaja omenjena uprava, gre za polog denarja brez dokazil o poreklu in brez ustrezne dokumentacije, zato bi morali državni organi preveriti, ali gre pri vsem skupaj za kaznivo dejanje oziroma »pranje denarja«. Uprava za preprečevanje pranja denarja je potrdila, da je preiskovalnim organom poslala dve prijavi, vendar pa v svojem sporočilu ne navaja tega, da gre za NLB Montenegrobanko. Iz banke pa so sporočili, da pologe denarja opravljajo v skladu z zakonskimi določili, kar pomeni, da so bili tudi v tem primeru zbrani vsi podatki in vsa potrebna dokumentacija, vključno s podatki o izvoru denarja.

O kosovskem državljanu je bilo rečeno, da gre za lastnika podjetja, ki deluje v Črni gori in ki ima vso potrebno dokumentacijo za ugotavljanje porekla denarja, pa tudi pri pologu denarja kitajskega državljana je menda vse potekalo v skladu z veljavnimi predpisi.

Portal Analitika, ki je prvi objavil zgodbo o sumljivem poslovanju slovenske banke, se sklicuje na »več virov«, hkrati pa ugotavlja, da je bilo »na več računov, med katerima sta najmanj dva med seboj povezana, položenih več milijonov evrov«. Hkrati na omenjenem portalu ugotavljajo, da NLB Montenegrobanka upravi za preprečevanje pranja denarja redno prijavlja vse transakcije, da pa na omenjena dva pologa ni dodala označbe, da gre za sumljive posle, čeprav bi to v skladu z zakonom morala storiti.

Kot določa črnogorski zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, je lahko finančna institucija, ki opravi (nezakonito) transakcijo v vrednosti več kot 15.000 evrov, kaznovana s plačilom, 50-kratnega do 300-kratnega zneska minimalne plače. Poleg tega je to tudi kaznivo dejanje. Če se bo zgodilo, da bo NLB Montenegrobanka obtožena, bo to svojevrsten precedens. Mediji v Podgorici že nekaj mesecev poudarjajo, da je najbolj znani balkanski prekupčevalec z mamili Darko Šarić, ki je trenutno na begu, »opral« na milijone evrov v poslovanju s Prvo črnogorsko banko, katere večinski lastniki so premier Milo Đukanović, njegov brat in sestra. Do zdaj ni bilo slišati, da bi bila v zvezi s tem uvedena preiskava. Po podatkih ameriškega State Departmenta in Mednarodnega denarnega sklada, ki so bili objavljeni pred dvema letoma, menda v Črni gori vsako leto operejo od 66 milijonov do 110 milijonov evrov, da pa so do zdaj za to (kaznivo) dejanje izrekli le tri razsodbe. Če bi se pokazalo, da lahko ima NLB Montenegrobanka zaradi tega probleme, potem bi bila to po vsej verjetnosti svojevrstna »poskusna žrtev« oziroma dokaz, da so začeli te stvari bolj natančno nadzorovati, odkar se je Črna gora prijavila za članstvo v EU. Pa ne zato, ker bi bil ta problem pomemben za domači trg in poslovanje, temveč zato, ker iz Bruslja vse odločneje zahtevajo, da je treba preprečiti pranje denarja, kar je sicer eden od najpomembnejših pogojev za sprejetje črnogorske kandidature za članstvo v EU.