Evropski parlament predlagal sankcije v okviru strategije EU2020

Po mnenju Evropskega parlamenta bi se morala nova evropska razvojna strategija EU2020 osredotočiti na zmanjšanje brezposelnosti in okrepitev gospodarskega upravljanja v uniji.

Mo. B./STA
sre, 10.03.2010, 18:20

Strasbourg  - Evropsko komisijo so obenem pozvali, naj premisli o sankcijah za države, ki ciljem strategije ne bodo sledile.

"Parlament poziva Evropsko komisijo, naj predlaga nove ukrepe in morebiti celo sankcije za tiste države, ki ne bodo izvajale strategije EU2020, ter spodbude za tiste, ki bodo," je Evropski parlament zapisal v resoluciji, ki so jo poslanci potrdili s 462 glasovi za in 140 proti.

Parlament v resoluciji tudi ocenjuje, da bi moralo biti financiranje iz proračuna EU, ki bo predvideno za uresničevanje ciljev strategije, odvisno od razvojnih rezultatov posameznih držav članic EU in združljivosti projektov s cilji EU2020.

Predlog nove razvojne strategije EU, ki jo je komisija predstavila minuli teden, opredeljuje pet merljivih ciljev, ki jih mora EU doseči do leta 2020: zaposlenost 75 odstotkov ljudi, starih od 20 do 64; vlaganje treh odstotkov bruto domačega proizvoda EU v raziskave in razvoj; izpolnjevanje podnebno-energetskih ciljev 20/20/20; omejiti delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, pod deset odstotkov in zvišati delež mladih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo na vsaj 40 odstotkov; ter zmanjšanje števila ljudi, ki živijo na pragu revščine, za 20 milijonov.

V Bruslju so s tem spoštovali voljo voditeljev EU, ki so se zavzeli za manjše število bolj realnih ciljev od dosedanje lizbonske strategije. Na ta način naj bi bila strategija bolj obvladljiva in merljiva. Parlament se s takšnim pristopom strinja, obenem pa izpostavlja ključno vlogo edine neposredno izvoljene ustanove unije pri bdenju nad uresničevanjem strategije. Resolucija zato predlaga, da bi bila strategija zavezujoča in ne zgolj deklarativen dokument Sveta EU.

Komisija sicer predlaga, da države članice prevzamejo odgovornost za uresničevanje ciljev, ki so si jih zastavile, a sankcij ne predvideva. Zamisel Bruslja je, da država članica o uresničevanju teh ciljev redno poroča. Komisija naj bi nato državam članicam izdajala priporočila, specifična za vsako državo, in če odziv ne bi bil ustrezen, bi bila država članica opozorjena.

Poslanci so obenem prepričani, da bi moralo biti osrednje vprašanje v strategiji zmanjševanje brezposelnosti, to pa se lahko doseže le s celovito strategijo boja proti revščini in socialni izključenosti, prizadevanj za boljše izobraževanje in vseživljenjsko učenje ter izboljšav na področju usposabljanja.

Obenem Evropski parlament poziva k vsebinski povezanosti strategije EU2020 s strategijo EU o trajnostnem razvoju in s paktom o stabilnosti in rasti. Obenem pa se zavzema za večjo usklajenost gospodarskih in javnofinančnih politik s ciljem zagotavljanja rasti in ustvarjanja novih delovnih mest ter v območju evra tudi ohranjanja stabilnosti skupne valute.

Parlament se zavzema še za ukrepe za dokončanje in utrditev notranjega trga EU in poudarja, da trenutni proračun EU ni primeren v luči izzivov, ki jih prinaša 21. stoletje.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!