Vzletno-pristajalna steza na ljubljanskem letališču je tako dotrajana, da na obnovo kljub zapleteni logistiki in dodatnim stroškom ni več mogoče čakati še eno zimo. Aerodrom Ljubljana je dve tretjini steze obnovil lani, obnovo srednjega dela s petnajstdnevno popolno zaporo pa je lani decembra napovedal za letos med 7. in 21. aprilom. Največji uporabnik brniškega letališča, slovenski prevoznik Adria Airways, je hkrati napovedal, da bo svoja letala med obnovo začasno preusmeril na mariborsko letališče v Slivnici. Direktor tamkajšnje letališke uprave je takrat zagotovil, da bo letališče, ob sicer nižjem standardu za potnike, kljub obnovitvenim delom pripravljeno za prevzem prometa.

Tudi sredinski del brniške steze bi sicer lahko obnavljali samo ponoči, vendar bi dela potekala precej dlje. Promet bi bil oviran tudi večji del dopoldneva, saj je jutranja megla - v najmanj prometnih mesecih še/že primernih za polaganje asfalta - pričakovan pojav, zaradi česar bi morali lete v jutranji konici prevečkrat odpovedati. Zaradi obnove steze letala ne bi mogla pristajati v vseh vremenskih pogojih.

Termin zapore je bil pravočasno napovedan in vsi udeleženci zapletenega procesa so se nanj začeli pripravljati. Izvajalec, SCT, je že nabavil ves material ter pripravil vse potrebne zmogljivosti za pripravo in dovoz asfalta. Prevozniki so odpovedali lete (češki CSA in nizkocenovni EasyJet) ali jih preložili: Air France v Trst, kamor že leti, Jat verjetno v Portorož, kamor leti občasno, Adria in Türkish pa v Maribor. Adria je že februarja objavila vozni red avtobusov med Brnikom in Slivnico ter napovedala za tretjino manj letov.

Da bo največ težav v Slivnici, je bilo jasno že decembra, čeprav je direktor zatrjeval, da bodo, kljub vsem nevšečnostim za potnike, s pomočjo osebja ljubljanskega letališča delo zmogli. Z varnostjo pa ne bi smelo biti težav, saj je država letališče v zadnjih letih posodobila in ima vsa potrebna varnostna spričevala. A čeprav je bilo časa dovolj, so težave nastopile v zadnjem trenutku.

Pokazalo se je, da na mariborskem letališču morda ni dovolj prostora za sprejem toliko prometa, kolikor ga je Adria v zadnjih letih z vzpostavitvijo regionalnega križišča med Balkanom in Zahodno Evropo, posebno ob dnevnih konicah, ustvarila na Brniku. Težave za potnike so pričakovane, saj se je v Slivnici čas iz različnih razlogov pač ustavil. Prenizek standard je verjetno razlog, da so poslovni partnerji Adrie pri skupnih letih (code share) začasno odpovedali pogodbe in potnike usmerili na druga letališča, kar seveda poleg vseh dodatnih stroškov pomeni še manjše prihodke.

Posebno poglavje je očitno oskrba z letalskim gorivom, kar je poleg zagotavljanja gasilske, radarske, varnostne in drugih služb obvezna naloga letališke uprave. Na letališču pod Pohorjem ni stalnih rezervoarjev za kerozin, letala pa je z gorivom iz cistern - in še dober teden jih bo - doslej oskrboval Petrol. Po lanskem inšpekcijskem pregledu mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA, pregled je opravil pooblaščeni strokovnjak iz Adrie, so bile ugotovljene pomanjkljivosti, ki še vedno niso odpravljene.

In tu se pravzaprav začne sedanji zaplet, ko se ob zadnjih pripravah na začasno selitev čaka samo še na formalni ministrov podpis o zamrznitvi obratovalnega dovoljenja za brniško letališče za čas obnove. Koliko pa je v vsej zgodbi nepotrebnega prerekanja med igralci na trgu, ki so bolj kot tekmeci partnerji, je drugo vprašanje. Pri vsem tem pa stanje na svetovnem letalskem trgu, ki je v krizi, kakršne še ni bilo, ne deluje pomirjajoče. Ob pristavku, da dvomov o varnosti seveda ne sme biti.