Evropski vesoljski agenciji je 3. marca je (ESA) uspel vesoljski prvenec, saj se je njena vesoljska sonda Mars Express približala Marsovi luni Fobos na vsega 67 kilometrov.

To je zavidanja vreden dosežek v vesoljski navigaciji, kjer zdaj Evropejci ne zaostajajo za Američani. Začetek serije poletov sonde Mars Express mimo lune Fobos je bil dejansko že 16. februarja, vrh pa je doživel z uvodoma omenjenim bližnjim poletom. Sprva so Esini strokovnjaki načrtovali celo polet na razdalji samo 50 kilometrov od Fobosa, kasneje, ko je program že tekel, pa so razdaljo povečali na 67 kilometrov, kar je še vedno rekord, saj se še nobena vesoljska sonda ni toliko približala tej Marsovi luni. Sicer pa bo Mars Express nadaljeval s podobnimi mimoleti še vse do 26. marca, ko bo Fobos zunaj dosega vesoljske sonde. S temi poleti bodo pridobili številne dodatne podatke, ki sprva sploh niso bili predvideni v »opisu del in nalog« tega Esinega izjemno trpežnega vesoljskega plovila. Mars Express naj bi namreč proučeval le Marsovo površje in raziskovanje male sive lunice, ki kroži okrog rdečega planeta, so mu »dodelili« šele pozneje, ko so ugotovili, da je v odlični kondiciji.

»Ker vesoljska robotska sonda kroži okrog Marsa v eliptični in polarni orbiti, se od Marsa največ oddalji za 10.000 kilometrov in tako redno leti mimo lunice Fobos. S tem se seveda ponuja odlična priložnost, da opravlja dodatna znanstvena opazovanja,« pravi Oliver Witasse, raziskovalni sodelavec projekta Mars Express.

Je Fobos v resnici votel?

Tesni poleti mimo lunice Fobos bodo omogočili tudi tako imenovano kartografiranje njenega gravitacijskega polja in na tej podlagi bodo znanstveniki lahko ugotovili, kakšna je njena notranja sestava. Že med prejšnjimi mimoleti je sonda priskrbela natančne podatke o Fobosovi masi, tako so lahko izračunali njeno gostoto. Pri tem so prišli do presenetljive ugotovitve, da bi deli te lune lahko bili votli. Z nadaljnimi raziskavami, ki jih omogočajo sedanji bližnji poleti mimo Fobosa, naj bi dodatno preverili te domneve. Še posebej pomembno vlogo bo pri tem imel radar MARSIS, ki bo skušal »videti« v notranjost lunice. Ko bo znana dejanska sestava Fobosa, bodo lahko tudi ugotovili, kako je nastal.

Fobosov izvor je namreč še skrivnost. Obstajajo trije scenariji. Po prvem naj bi šlo za lunico, ki je dejansko ujeti asteroid. Po drugemu naj bi lunica nastala takrat, ko je nastal tudi Mars. Po tretjem scenariju pa je Fobos nastal kasneje kot Mars iz vesoljskega drobirja in delcev, ki so vstopili v Marsovo orbito, potem ko je na Mars padel velik asteroid.

Več v tiskani izdaji Dela.