Računsko sodišče je ugotovilo, da se razlike med dejansko porabo sredstev za posamezen razpis za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov v letih 2006 in 2007 in načrtovano porabo ne ugotavljajo, ker ni načrta porabe sredstev.

Ljubljana - Razen strateških načrtov ni bilo posebnega načrta za ocenjevanje doseganja strateških ciljev s podeljevanjem koncesij, so sporočili z računskega sodišča. Načrt, ki bi vseboval merila za merjenje uspešnosti in učinkovitosti doseganja ciljev razpisanih koncesij, ni bil pripravljen. Določena nista bila niti obdobje in način poročanja o doseganju zastavljenih ciljev.

Prav tako ni načrta regionalne pokritosti Slovenije z visokošolskimi zavodi in programi, ciljno in časovno usklajenega z usmeritvami in cilji nacionalnega programa. Odločitev za podelitev koncesij v določenih regijah, za določene programe in število študijskih mest pa ni temeljila na analizah obstoječega stanja na področju doseganja ciljev nacionalnega programa ter potreb gospodarstva in trga dela. Dodatni kriteriji za odločitev za razpis določenih študijskih programov niso bili določeni, čeprav so bila pri izbiri izvajalcev upoštevana merila, ki izhajajo iz strateških dokumentov.

Računsko sodišče je nadalje ugotovilo, da se ne spremlja, ali visokošolski zavodi na osnovi pogodbe o koncesiji izvajajo samoevalvacije in objavljajo poročila na svojih spletnih straneh. Prav tako tudi ni vzpostavljeno informacijsko mesto, kjer bi bile skupaj pravočasno dostopne vse informacije in podatki, ki bi bili bodočim študentom v pomoč pri izbiri ustreznega študija.

V pogodbi o koncesiji za izvajanje študijskega programa Pravo so bile formalno natančno opredeljene dolžnosti koncesionarja, nadzor in sankcije, na izvedbeni ravni pa kontrole niso v celoti zastavljene tako, da bi lahko ocenili, da je javni interes ustrezno varovan.

Kakovost izvajanja študijskih programov se ne ugotavlja. Prav tako se ne zagotavljajo enotni in primerljivi podatki, da bi bilo to mogoče storiti. Računsko sodišče ocenjuje, da financiranje novih programov sicer poveča kakovost in konkurenčnost med visokošolskimi zavodi, vendar v celoti gledano podraži izvajanje študijskih programov.

Razlike med dejansko porabo sredstev za posamezen razpis za podelitev koncesij v visokem šolstvu in načrtovano porabo sredstev se ne ugotavljajo, ker ni načrta porabe sredstev v času izvajanja koncesij. Posledica je lahko, da se financira predrage programe.

Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov v roku 90 dni ter podalo več priporočil za izboljšanje stanja na tem področju.