Ukrajina je dobila novo vladajočo koalicijo, v kateri sodelujejo Stranka regij, Komunisti in blok predsednika parlamenta Volodimirja Litvina ter nekateri poslanci iz drugih parlamentarnih strank.

Moskva - To omogoča pred dnevi sprejeti amandma h koalicijski zakonodaji, ki je sprožil ostre kritike opozicije. Zaradi njega so poslanci, zvesti nekdanji premierki Juliji Timošenko in nekdanjemu predsedniku Viktorju Juščenku, v parlamentu celo bojkotirali glasovanje o novi vladi. Tabor Timošenkove je amandma označil za ustavni coup d'etat, saj ukrajinska ustava pravi, da lahko v koalicijo vstopajo samo stranke, ne pa tudi posamezniki. Napovedali so še, da se bodo proti tem spremembam bojevali z vsemi sredstvi.

Napoved opozicije nekoliko kvari vtis o konsolidaciji oblasti v največji evropski državi, ki je v zadnjih letih časopisne naslovnice polnila predvsem zaradi prepirov med nekdanjo premierko Julijo Timošenko in nekdanjim predsednikom Viktorjem Juščenkom, ki sta se razšla kmalu po oranžni revoluciji. Trenj na tej relaciji v prihodnosti skoraj zagotovo ne bo, saj je novi ukrajinski premier postal Mikola Azarov, začasni predsednik Stranke regij in dolgoletni zaveznik novega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. V parlamentu ga je podprlo 245 od skupaj 450 poslancev.

Dvainšestdesetletni Azarov je bil rojen v Rusiji in se je v Ukrajino preselil šele leta 1984. Dolga leta je bil sodelavec dolgoletnega predsednika Leonida Kučme in je v času njegove vladavine šest let vodil davčno službo, bil pa je tudi vodja parlamentarnega odbora za proračun. V letih 2002-2005 in 2006-2007, ko je vlado vodil Janukovič, je bil prvi namestnik premiera in finančni minister, ki je v Ukrajini izpeljal prve davčne reforme, v času oranžne revolucije pa je moral celo dvakrat stopiti v Janukovičeve čevlje in začasno prevzeti vodenje vlade. Analitiki ga označujejo za tehnokrata, ki si ne želi stopiti iz Janukovičeve sence. »Azarov popolnoma ustreza Janukoviču, saj bo brez besed izpolnjeval njegove ukaze, svojih političnih ambicij pa nima,« je o njem povedal politični analitik Volodimir Fesenko.

Drži se ga sloves previdnega konzervativca, ne pa reformatorja, zato analitiki od njega ne pričakujejo samoiniciativnosti pri izpeljevanju prepotrebnih gospodarskih reform, v dobro pa mu štejejo nekdanjo vlogo varuha državnih financ. Predvsem zato, ker bo njegov prvi izziv oblikovanje proračuna za leto 2010, pri čemer mora paziti predvsem, da bo zadostil pogojem Mednarodnega denarnega sklada, ki mora Ukrajini izplačati še zadnji obrok od skupaj 16,4 milijarde dolarjev vrednega posojila. Zadržali so ga zaradi populističnih predvolilnih ukrepov. »Naša blagajna je prazna, državni dolg se je povečal za trikrat in naša glavna naloga je sprejeti realističen proračun,« je Azarov poudaril v prvem javnem nastopu v novi vlogi. Hkrati je dodal, »da bo nova vlada izpolnila predvolilne obljube o boju z revščino«, kar ni ravno v sozvočju z njegovo prvo izjavo. Tudi Janukovič že ves čas poudarja, da podpira zvišanje minimalnih pokojnin in plač, kar je bil tudi glavni razlog, da je IMF Ukrajini obrnil hrbet.

Predsednik se je včeraj obdal z dolgoletnimi zavezniki in strankarskimi kolegi, ki so zasedli mesta v novi vladi, za katero je v parlamentu glasovalo 240 poslancev. Eden redkih, ki ni iz Stranke regij, je nekdanji predsednik narodne banke Sergej Tigipko, ki je na predsedniških volitvah dosegel tretje mesto. Politik, zavezan tržnim reformam in boju proti korupciji, je bil imenovan za enega od šestih podpredsednikov vlade. Tudi on je sicer tesno povezan z Janukovičem, saj je med predsedniškimi volitvami 2004 vodil njegov predvolilni štab.

Iz petkove tiskane izdaje Dela