Na prvem delu bolonjske ministrske konference so predstavniki 46 članic vseevropskega bolonjskega procesa, predstavniki EU in osrednjih akterjev evropskega visokega šolstva predstavili stališča o prihodnjem razvoju bolonjskega procesa.
Jasna Kontler - Salamon
Budimpešta - V veliki dvorani madžarskega parlamenta, kjer je bil prvi del bolonjske ministrske konference, so predstavniki 46 članic vseevropskega bolonjskega procesa (na tem zasedanju se jim je pridružil še Kazahstan), predstavniki Evropske unije in osrednjih akterjev evropskega visokega šolstva, predstavili stališča o dosedanjem in prihodnjem razvoju bolonjskega procesa.
Visokošolski ministri držav, ki so udeleženke bolonjskega procesa, se sicer sestajajo na dve leti, nazadnje so se lani v Bruslju, letošnje prehitevanje pa zaznamuje desetletnico bolonjske prenove, ki bi morala predstavljati tudi sklepno bolonjsko leto. A to se ne bo zgodilo - že predlani, med slovenskim predsedovanjem bolonjskega procesa, je bil sprejet sklep, da se bo proces nadaljeval še v tem desetletju.
Kot se za jubilejno konferenco menda spodobi, smo slišali predvsem pohvalne in optimistične ocene. Včerajšnji gostitelj, madžarski minister za izobraževanje in kulturo István Hiller, je poudaril, da je reforma precej izboljšala evropsko visoko šolstvo, vendar se mora v nadaljevanju okrepiti mobilnost (do leta 2020 se mora izpolniti cilj dvajsetodstotne vključenosti v mobilnost). Predstavnik Litvepa je opozoril, da uspešnost reforme ni odvisna samo od prizadevanja vlad, ampak predvsem od visokošolskih insititucij, zlasti od njihove privolitve v trajni nadzor visokošolske kakovosti.
Jutri se bolonjska konferenca nadaljuje na Dunaju, kjer bodo po napovedih sprejeli budimpeško deklaracijo.