Ti. K./STA
Bruselj - Prometni minister Patrick Vlačič je v Bruslju povedal, da mu je komisar za promet Siim Kallas zatrdil, da se potek čezmejnih koridorjev ne bo spreminjal, čeprav se bodo pogovarjali tudi o novih. Tako peti železniški koridor, ki vključuje povezavo Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja, naj bi bi zaobšel Slovenije.
"To je za Slovenijo zelo pomembna informacija in sem je tudi vesel," je poudaril minister. "Dobil sem odgovor, ki me je na tej točki zadovoljil," je dejal Vlačič po srečanju v Bruslju, na katerem je komisarja obvestil, da obstajajo tudi mnenja, da bi lahko peti koridor zaobšel Slovenijo.
V javnosti so se sicer v preteklih mesecih začele pojavljati informacije, da Italija kaže vse manjši interes za čezmejno železnico od Trsta do Divače, in da se med državama že nekaj mesecev bije taktična vojna glede hitre evropske železnice, glede katere imata Rim in Ljubljana zelo različna stališča.
Tako je znova oživelo vprašanje o poteku petega koridorja, ki je bilo zelo aktualno leta 2006, ko je tedanja koordinatorica za peti železniški koridor Lyon-Torino-Milano-Trst-Ljubljana-Budimpešta Loyola de Palacio izrazila zaskrbljenost zaradi časovnega načrta gradnje slovenskega dela koridorja, pa tudi zaradi vrste načrtovane infrastrukture.
V odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija sposobna izpolniti svoje obveznosti v povezavi s svojim delom koridorja, tako finančne kot druge, je minister danes spomnil, da je vlada pred kratkim sprejela zakon, ki takso vozil neposredno namenja železniški infrastrukturi.
"Gre za navzkrižno financiranje in moram reči, da sem danes od več kolegov dobil vprašanja in izraze navdušenje za ta predlog predpisa," je še povedal minister in izrazil upanje, da bo ta primer dobre prakse, ki ga je Slovenija prevzela od Švice, sprejet v parlamentu.
"Upam, da bo ta predpis zaživel in to je ena od garancij, da bo šla stvar naprej," je poudaril minister in pojasnil, da je to nekaj takega, kot je bil bencinski tolar - da se sredstva, ki so zagotovljena za infrastrukturo, tudi če se v enem letu ne porabijo, prenesejo v naslednje leto.
Na vprašanje, koliko denarja naj bi država dobila s tem ukrepom, pa je minister odgovoril, da gre "ta trenutek za nekaj čez sto milijonov evrov". "Gre za sredstva taks od vozil, za del koncesije Luke Koper pa še kake druge postavke bomo počasi dali tukaj zraven," je povedal in pristavil, da je "pa tudi res, da ima Slovenija zelo nizke takse za vozila".
Danes so po Vlačičevih besedah tudi na Evropski komisiji "z zadovoljstvom pogledali, kako tečejo te stvari v Sloveniji". "Ni pa bilo vedno tako. Slovenija je bila v preteklosti država, ki je zaostajala na tem delu petega koridorja, in to ni nobena skrivnost. Ampak zdaj smo pa zares pognali mašino in to vsi vidijo in čutijo," je sklenil minister.