Boris Čibej, dopisnik iz Washingtona
Washington - V sredo je več švedskih časnikov v znamenje solidarnosti objavilo risbo 63-letnega umetnika Larsa Vilksa, na kateri je glava islamskega preroka Mohameda upodobljena na pasjem telesu. Dan pred tem je v javnost prišla novica o veliki mednarodni protiteroristični akciji, v kateri je irska policija aretirala sedem muslimanov, štiri moške in tri ženske iz Alžirije, Hrvaške, Libije, Palestine in ZDA, ki so osumljeni pripravljanja atentata na Vilksa, domnevna nesojena izvršilka umora, 46-letna belopolta Američanka Colleen LaRose, pa je že od oktobra v ameriškem preiskovalnem zaporu.
Medijske razprave o tem, ali je tudi domače ameriške storilce kaznivih dejanj, ki ustrezajo vsem terorističnim merilom, ustrezno in korektno imenovati teroristi, ki jih je sprožil nedavni samomorilski napad belopoltega domačega pilota na poslopje podružnice zvezne davčne uprave, v katerem je poleg storilca umrl tudi vodja uprave, so se komajda polegle, ko je na začetku tedna prišla v javnost novica, da je za zapahi že od lanskega oktobra še ena domnevna domača teroristka. Gospo iz predmestja Filadelfije, ki je imela doslej težave z zakonom le zaradi nepokritih čekov in vožnje pod vplivom alkohola, obtožujejo, da je pod psevodnimoma JihadJane in Fatima LaRose na svetovnem spletu novačila somišljenike, ki bi radi »pomagali« trpečim muslimanom po svetu, hkrati pa da se je pripravljala, da sama obračuna s švedskim umetnikom.
150.000 dolarjev vredna tiralica za Vilksom
Vilks, ki si je z risbo prislužil 150.000 dolarjev vredno tiralico iraške podružnice Al Kaide, njegov sodni pregon pa je od Stockholma zahtevala celo Organizacija islamske konference, je v sredo izjavil, da ne ve, kako resna grožnja so bili aretirani osumljenci. Umetnik, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja postal znan po lesenih skulpturah, je zaslovel pred tremi leti, le leto po mednarodnem škandalu zaradi objave Mohamedovih karikatur v danskih časopisih. Zaradi razburjenja v muslimanskem svetu in izrečenih groženj, ki jih je povzročil danski incident, na Švedskem nobena galerija ni hotela razstaviti Vilksovega pasjega preroka, zato so njegovo risbo uporabili v enem od švedskih regionalnih časopisov; z njo so pospremili uvodnik o samocenzuri in svobodi veroizpovedi. Ta objava mu je prinesla tako slavo kot štirindvajseturno policijsko varstvo.
Teroristka iz ljubezni?
Zakaj je Vilksa za svojo tarčo izbrala drobna Colleen LaRose, ki tehta manj kot 50 kilogramov, v višino pa meri le slab meter in pol, še ni jasno. Iz njenega spletnega dopisovanja, ki so ga medijem posredovale ameriške oblasti, se da razbrati, da se je v virtualnem prostranstvu zaljubila v nekega Egipčana, ki ga je hotela za božič 2007 pripeljati na obisk v Pennsylvanijo. V obtožnici so zapisali, da je privolila v poroko z enim od zarotnikov, ker mu je hotela olajšati prihod v Evropo. Tudi sama je na švedskem veleposlaništvu v ZDA spraševala, kako pridobiti stalno prebivališče na Švedskem.
Lani marca ji je nesojeni bodoči mož po elektronski pošti sporočil, naj se odpravi na Švedsko, najde tarčo in jo likvidira. Ko so jo julija agenti FBI zaslišali o njenih terorističnih povezavah in domnevnem zbiranju denarja zanje, je skrila trdi disk svojega računalnika in se še isti dan odpeljala na Švedsko. Tam je menda ves mesec zbirala informacije o Vilksu, se priključila njegovim spletnim forumom in si ogledovala okolico njegovega bivališča. Konec septembra je svojemu »zaročencu« poslala elektronsko pošto, v kateri mu je povedala, da bi ji bilo »v čast in veliko zadovoljstvo, če bi lahko umrla ali ubijala« zanj, in sporočila: »Zdaj, ko sem tako blizu tarči, me lahko ustavi le še smrt«. Zakaj se je tik pred izvršitvijo atentata odločila vrniti domov v ZDA, kjer so jo prijeli, ni jasno. Ameriške oblasti pravijo le to, da so o njeni aretaciji doslej molčali zato, ker so skupaj s kolegi po svetu pripravljali prijetje vseh zarotnikov.
Iz petkove tiskane izdaje Dela