V dvočlanski slovenski tekmovalni ekipi na 13. dvoranskem SP je bila bolj razočarana Rodičeva. "Danes zjutraj nisem imela težav pred tekmo. Malo sem imela sicer 'mrtve noge', vendar sem imela kljub temu dolge skoke. Žal pa sem imela tudi težave z zaletom in sem se trikrat odrinila krepko pred desko ter 'podarila' tudi po 30 centimetrov. Zato mi je zelo žal, ker bi bila lahko v finalu. Manjkalo mi je le pet centimetrov. Tako pač je. Na žalost tu ni bilo mojega trenerja Srdjana Djordjeviča, ki bi lahko to mojo težavo z zaletom popravil," je ni mogla skriti solz Rodičeva.

Osebni dvoranski rekord, 14,18 m, je dosegla 24. januarja lani v Zagrebu, toliko pa znaša tudi njen rekord na prostem iz leta 2005. Tega leta je bila deveta na dvoranskem SP v Madridu, lani pa je bila šesta na dvoranskem EP v Torinu. "Že lani sem imela pred EP zdravstvene težave, pa sem se dobro pripravila na dvoransko EP. Tudi ob koncu lanskega leta sem imela težave s poškodbo, pa sem potem januarja in februarja dobro nastopala in imela stalno daljave prek 14 metrov. Resnično sem žalostna in hkrati jezna, saj bi, če bi naša zveza na SP poslala mojega trenerja, gotovo nastopila v finalu," je dodala Rodičeva.

Rodičeva je sicer iz okrnjene slovenske ekipe v dvorani Aspire Dome, kjer se bo 13. dvoransko SP končalo 14. marca, nastopila prva. Po daljšem čakanju je odrinila daleč pred odrivno desko in pristala pri 13,74 m. Kljub temu, da je precej zaostala za svojimi najboljšimi letošnjimi dosežki, je bila po prvi seriji na petem mestu, saj je tekmovanje v zgodnjih dopoldanskih urah sprva potekalo skoraj tako, kot da bi šlo za slovenski miting v dvorani pod tribunami ljubljanskega stadiona ŽAK. Rodičeva je v drugi seriji nekoliko napredovala po daljavi (13,83 m), vendar pred zadnjo tretjo serijo izgubila tri mesta. V odločilnem poskusu so ji namerili 13,84 m in tedaj je bila še v finalu, vendar je na zadnje skoke čakalo še 11 tekmovalk. Usodna je bila Rusinja Anastazija Taranova Potapova, ki je skočila 14,08 m in potisnila Slovenko na deveto mesto.

Sedemindvajsetletna Koprčanka z dekliškim priimkom Vukmirovič je med letoma 2006 in 2007 zaradi materinstva prekinila kariero in ima z nekdanjim slovenskim nogometnim reprezentantom Aleksandrom Rodičem hčerko Laro. Rodičeva je dan pred kvalifikacijami trenirala skupaj s Slovakinjo Dano Veldakovo. Slednja je s 14,25 m prva preskočila kvalifikacijsko normo (14,20 m), sledile pa so Ukrajinka Olga Ribakova (14,57 m), Kubanki Yargelis Savigne (14,59 m) in Mabel Gay (14,27 m). Savignejeva je na koncu dosegla najboljšo daljavo med vsemi.

Vodovnik presegel dosežek sezone

Dvaintridesetletni Vodovnik je v prvi seriji dosegel 19,59 m, v drugi pa še manj in se je namerno dotaknil oboda kroga za izmet, da so mu dosodili prestop. Ostal mu je le še en poskus, v katerem je sunil 19,82 m. S tem je za deset centimetrov presegel svoj najboljši dosežek sezone in bil po prvi skupini osmi. Prvi je kvalifikacijsko normo (20,30 m) presegel Belorus Andrej Miknevič (20,34 m), v Vodovnikovi skupini pa je to uspelo le še Nemcu Ralfu Bartelsu (20,91 m) in Kanadčanu Dylanu Armstrongu (20,50 m). Vodovnik je bil v prvi skupini osmi, že kmalu po prvih metih 11 tekmovalcev druge skupine pa je ostal daleč od finalistov. Kot zadnji, deveti, se je v finale uvrstil prav Miknevič, saj je devet tekmovalcev preseglo kvalifikacijsko normo. Najboljši med vsemi je bil Bartels.

"Boril sem se ves čas tekme po svojih najboljših močeh, da bi naredil optimalni met. Rezultat sem tudi stopnjeval. V zadnji seriji sem sunil na silo, vendar je krogla šla preveč v desno in ji s telesom nisem sledil, da bi bila daljava še daljša. Če bi imel pravi met brez te večje napake, bi dosegel daljavo prek 20 m, podobno kot lani na SP v Berlinu. Žal pa so se v pripravah in med zimsko sezono ponavljale poškodbe in sem izgubil občutek za tehniko. Do poškodb je mogoče prišlo zaradi prevelike teže, pa tudi zaradi tega, ker treningi niso bili le stoodstotni, ampak 120-odstotni. Sedaj naju s trenerjem Marjanom Štimcem čaka analiza zimske sezone in priprava na poletno. Želim si jo izpeljati tako kot zimsko, vendar brez poškodb. Na EP v Barceloni želim priti v finale in potem doseči tudi dobro uvrstitev ter s tem nadaljevati serijo uvrstitev v finale velikih tekmovanj na prostem," je dejal 1,97 m visoki in 160 kilogramov težki slovenski rekorder (20,68 m, 23. februarja leta 2008 v Slovenski Bistrici). Na dvoranskih SP se še ni prebil v finale najboljše osmerice, na SP leta 2007 v Osaki je bil šesti, na OI leta 2004 v Atenah 11., na SP v Berlinu pa je bil lani osmi.

Slovenski atleti prvič po letu 2006 in evropskem prvenstvu v Göteborgu, kjer je bil Matic Osovnikar tretji na 100, ne bodo osvojili odličja na velikih tekmovanjih. Ostali bodo tudi brez boja za bogat nagradni sklad, saj zmaga na SP v posamezni disciplini prinaša 40.000 ameriških dolarjev, drugo mesto 20.000, tretje 10.000, četrto 8000, peto 6000 in šesto 4000 dolarjev.