Ni recesije za lepotno kirurgijo

Recesija v Ameriki ni bistveno vplivala na število lepotnih posegov - manj je le povečav prsi in zmanjševanj obsega pasu. Finančna kriza pa ne pride do živega niti nevestam.

Ka. Ž.
pet, 12.03.2010, 11:45

Washington - Kriza v ameriškem gospodarstvu ni bistveno vplivala na povpraševanje po pomlajevanju videza. Američani so se sicer odpovedali povečevanju prsi in zmanjševanju obsega pasu, nikakor pa se ne morejo upreti skušnjavi polnejših ustnic in odpravljanja gub. Strma recesija je tako lani prinesla le dvoodstotno znižanje števila kozmetičnih postopkov.

Za primerjavo povejmo, da so plastični kirurgi leta 1997 opravili okoli 2,1 milijona lepotnih posegov, medtem ko so jih lani, po podatkih Ameriškega združenja za estetsko plastično kirurgijo, naredili blizu 10 milijonov.

Zanimivo je, da je bil upad števila lepotnih posegov v času veliko blažje recesije leta 2002 bistveno večji. Očitno je, da je lepotna kirurgija postala pomemben del gospodarstva, saj američani za popravilo nosov, presaditev las in podobne posege odštejejo približno 10,5 milijarde dolarjev.

Odpornost na recesijo je opraziti tudi v nekaterih drugih panogah. Pari so leta 2009 za svoje poroke porabili le 10 odstotkov manj kot prejšnje leto, sredstva pa so prihranili predvsem z manjšim številom gostov in cenejšo hrano, je pokazala raziskava podjetja Wedding Network. Zagotovo pa neveste niso varčevale na svoj račun - kljub najhujši recesiji v zadnjih desetletjih so za poročne obleke in fotografe namenile precej več.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
1 komentar
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: