Hrvaški predsednik najprej v Slovenijo

Predsednik republike Danilo Türk je danes na Brdu pri Kranju z vojaškimi častmi sprejel hrvaškega predsednika Iva Josipovića, ki je po obisku Bruslja opravil svoje prvo bilateralno gostovanje v Sloveniji.

Veso Stojanov
pet, 12.03.2010, 20:28

Brdo pri Kranju - Slovenija in Hrvaška se nahajata na začetku novega poglavja v medsebojnih odnosih, kar omogoča, da »rešimo vsa odprta vprašanja in napredujemo v smeri poglabljanja dvostranskih odnosov«, je na tiskovni konferenci po uradnih pogovorih s svojim hrvaškim kolegom Ivom Josipovićem dejal predsednik Slovenije Danilo Türk. Hrvaški predsednik pa je posebno poudaril, da je za svoj prvi uradni obisk v tujini izbral ravno Slovenijo, saj prijateljstvo med državama traja že stoletja. In prav zato, »ker bomo jutri skupaj v Evropski uniji, sem svojo zunanjepolitično pobudo začel v Sloveniji«, je dejal.

Nova faza v dvostranskih odnosih, o kateri je govoril predsednik Türk, temelji na že doseženem velikem napredku pri krepitvi medsebojnega spoštovanja in zaupanja, je še izjavil Josipović. Oba predsednika sta se strinjala, da imata za takšen napredek v medsebojnih odnosih veliko zaslugo obe vladi, ki sta obnovili medsebojno spoštovanje in zaupanje med državama.

Oba sta tudi izpostavila pomen oblikovanja mešane meddržavne komisije, ki bo pregledala vsa odprta vprašanja med državama, za uspešno sodelovanje pa sta posebno izpostavila tudi medržavno gospodarsko komisijo in okrepite gospodarskega sodelovanja. K temu naj bi prispevala tudi slovensko-hrvaška gospodarska konferenca; ta je potekala včeraj ob robu sestanka obeh predsednikov, ki se je je udeležilo več kot 200 gospodarstvenikov iz obeh držav.

Predsednika sta se pogovarjala tudi o razmerah v regiji. Po besedah predsednika Türka imata Slovenija in Hrvaška podobne interese, saj se obe državi zavzemata, da bi na Zahodnem Balkanu prišlo do tesnejšega sodelovanja in reševanja odprtih vprašanj. Za kaj takšnega pa je po Türkovem mnenju med državami nekdanje Jugoslavije ključno sicer abstraktno, a za reševanje težav držav iz regije silno pomembno načelo pravičnosti.

Kot primer je navedel Slovenijo in Hrvaško, ki bosta to načelo uporabili pri reševanju vprašanja meje. Načela pravičnosti po njegovih besedah sicer ni mogoče uporabiti pri vseh vprašanjih na enak način, saj gre za različne probleme, ki pa jih je treba rešiti na pravičen način. A če bi težave reševali z uporabo načela pravičnosti, bi hitro prišli do rešitev, je menil slovensko predsednik.

Hrvaški predsednik Josipović je sicer potrdil Türkove besede, saj da je tudi sam v predvolilni kampanji poudarjal pomembnost načela pravičnosti, a mu je z besedami, da mnoge težave na Zahodnem Balkanu rešuje samo pravo, morda posredno oporekal. S tem je mislil na znani večletni slovensko-hrvaški spor o načinu določanja morske meje, ko je Hrvaška zagovarjala izključno načela mednarodnega prava in ne tudi načela pravičnosti, kar je hotela Slovenija.

Treba je začeti spoštovati mednarodno pravo in pravo posameznih držav, je dejal Josipović. Dodal je, da sedanja generacija politikov v regiji nima pravice pustiti nakopičenih težav v reševanje naslednji generaciji, ampak jih mora začeti reševati sama, se o njih začeti pogovarjati in zato je dobro, da se politiki iz regije začnejo pogovarjati o problemih.

»Sedimo za mizo in se pogovarjajmo,« je bil osnovni poziv Josipovića. Brez pogovorov ni napredka in včasih je treba narediti kakšen kompromis, ki je temelj vsakega dobrega dogovora, je še dejal novoizvoljeni hrvaški predsednik, ki je svoj prvi obisk v Sloveniji zaključil z obiskom državnega zbora in Pavla Gantarja. Pogovarjal se je še s premierom Borutom Pahorjem in v ljubljanskem Magistratu obiskal Zorana Jankovića.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
12 komentarjev
12 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: