Ka. Ž./STA
Valladolid - V rojstnem Valladolidu v osrčju Španije je danes preminil 89-letni pisatelj Miguel Delibes, veliko ime španske književnosti iz časa po državljanski vojni (1936-1939). Njegova dela so prevedena v najmanj trideset tujih jezikov. V slovenščino je preveden njegov roman Pet ur z Mariem.
Delibes je umrl za rakom, za katerim je bolehal več let. "Bil je dober človek, ki je sledil in zasledoval besede, bil je velik pisatelj," je za španski radio izjavil minister za šolstvo Angel Gabilondo. "Zapustil nas je velik pisatelj 20. stoletja, ki je ustvarjal v španskem jeziku," je v sporočilu dodala direktorica Inštituta Cervantes Carmen Caffarel.
Avtor Heretika (El hereje) je leta 1993 prejel književno nagrado "Cervantes", ki ji pripisujejo težo nekakšne "Nobelove" nagrade za književnost v španščini. Delibes je bil član Akademije španskega jezika, leta 1991 je prejel tudi špansko državno nagrado za literaturo.
Njegov obsežni opus tematizira spremembe v Španiji po končani državljanski vojni. Njegov prvi roman "La sombra del cipres es alargada" (Cipresina senca se je podaljšala) je zgodba o siroti. Heretik, eno njegovih zadnjih del, pa je zgodovinska fikcija na temo protestantskega gibanja, porojenega in potem preganjanega v Valladolidu.
Kakšen ducat njegovih knjig so prenesli na film. "Los santos inocentes" (Nedolžni svetniki), film Maria Camusa, ki je navdih našel v Delibesovem romanu z istim naslovom, je leta 1984 na festivalu v Cannesu prejel nagrado, in sicer igralec Francisco Rabal za igro.
Miguel Delibes se je vseskozi zavzemal za ohranjanje narave, vrednote preprostega življenja na podeželju in posameznikove svobode, kar v drugi polovici 20. stoletja pod diktaturo Francisca Franca (1939-1975) ni bilo tako preprosto.
Delibes je izhajal iz meščanske družine, njegov oče je bil univerzitetni profesor, ded pa nečak francoskega skladatelja Lea Delibesa (1836-1891). Študiral je pravo in ekonomijo, potem pa se začel ukvarjati s karikaturo. Risal je za lokalni časnik, nato postal še novinar in direktor. Ker so poročali o težkih življenjskih in delovnih razmerah kastiljskih kmetov, so oblasti izvajale cenzuro, zato je leta 1963 odstopil. Ljubil je lov in ribolov, o čemer je pisal tudi v svojih knjigah, še posebej v "Diario de un cazador" (Dnevnik lovca).