Državni svet je s 27 glasovi za in enim proti izglasoval veto na novelo zakona o detektivski dejavnosti. Predlagatelje veta v noveli moti določba, ki črta aktivno znanje slovenskega jezika s seznama pogojev za pridobitev detektivske licence.

Ljubljana - Bogomir Vnučec, predsednik komisije DS za državno ureditev, ki je predlagala veto, je uvodoma pojasnil, da je komisija opozorila na kršitev 11. člena ustave, ki govori o tem, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Za tiste, ki nameravajo opravljati detektivsko dejavnost v Sloveniji, je po mnenju komisije nujno, da obvladajo slovenščino. Ko se črta pogoj znanja jezika, pa je kršena tudi pravica potrošnika, da komunicira v svojem lastnem razumljivem jeziku, je pojasnil Vnučec.

Direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Miroslav Žaberl je v svojem nagovoru svetnikom povedal, da gre pri noveli za usklajuje ureditev v Sloveniji z evropskim pravnim redom. Smisel direktive je po njegovih besedah prost pretok storitev.

Pojasnil je, da je sodišče evropske skupnosti že ugotavljalo, da je v takšnih dejavnostih pogoj aktivnega znanja domačega jezika nesorazmeren pogoj. Tudi sicer pa določba po njegovih besedah ne pomeni kršitve 11. člena ustave. Tuji detektiv bo moral z uradnimi organi še vedno poslovati v slovenskem jeziku, s stranko pa bo posloval v jeziku, za katerega se bosta dogovorila.

Svetnik Anton Peršak je napovedal, da bo veto podprl, saj je vprašanje jezika "povezano s temeljnimi pravicami vsakega človeka". Peršaka ne moti toliko, da je direktivo, ki govori o tem, sprejel nek organ Evropske unije, ampak bolj to, da se Slovenija v teh postopkih "ni postavila zase". Podporo vetu je kasneje napovedal tudi svetnik Jernej Verbič, ki je dejal, da upa, da se tokrat "ne bo pokazalo, da smo hlapci".

Državni svet po izglasovanem vetu na detektivsko novelo nadaljuje razpravo o morebitnih vetih na dopolnitve zakona o policiji in na novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ.