Prvih nekaj dni gladovne stavke se za delavce kočevskega gradbenega podjetja Prenova ni zmenil nihče, v zadnjih dneh pa so različne interesne skupine kar tekmovale, katera bo njihovo agonijo najbolj izkoristila za lastno promocijo. Deset delavcev je deset dni gladovno stavkalo, saj vsakemu izmed njih delodajalec Zoran Perkovič dolguje po več tisoč evrov plač in regresa.
Boj za pozornost se je vnel, ko so delavci prišli stradat iz Kočevja pred vrata ministrstva za delo v Ljubljani, torej pred kamere, fotoaparate in mikrofone. Najglasnejši so bili aktivisti Socialnega centra Rog in društva Nevidnih delavcev sveta pod vodstvom profesorja politologije na fakulteti za družbene vede Andreja Kurnika. Ta je sodeloval tudi pri pogajanjih med delavci in predstavniki ministrstva, toda njegova zahteva do vlade je bila nerealna: država naj bi prevzela dolg Perkoviča do delavcev, nato pa ga izterjala. Ker ministrstvo te zahteve ni moglo izpolniti, so se aktivisti odločili, da bodo »zavzeli« ministrstvo. Pohod približno tridesetih pojočih ljubiteljskih aktivistov, pred vrati ministrstva so zapeli Internacionalo, je bila predstava za kamere. Vprašanje je, komu je bila namenjena - delavcem ali pa je šlo za promocijo samooklicanega socialnega centra?
Vsekakor pa aktivistov ni bilo več z delavci, ko so se ti v četrtek z avtobusom odpeljali nazaj v Kočevje. Na avtobus so namreč stopili pred stavbo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), in to prav med (za to priložnost prekinjeno) novinarsko konferenco. Tako so kamere posnele še objeme in rokovanje Semoličevih sindikalistov z veselimi delavci. Naključno? ZSSS gre sicer zahvala, da so vsakemu delavcu v roko stisnili 226 evrov in da jim bodo pomagali z brezplačno pravno pomočjo. A nekateri njihovi predlogi za rešitev sistemskih težav delavcev se zdijo naivni. Tak je, denimo, predlog, da bi država delavcem, ki tri mesece ne bi dobili plač, zagotovila socialni minimum, sama pa bi nato postala upnica delodajalca. Davkoplačevalci namreč ne moremo poravnavati dolgov nelikvidnega podjetja. Poleg tega je vprašanje, v koliko primerih bi država svoje terjatve iz takšnega podjetja lahko izterjala.
Težave gradbenih delavcev izkoriščajo za promocijo tudi politične stranke. Poslanci največje opozicijske SDS so tako ta teden sklicali nujno sejo parlamentarnega odbora za delo. Dnevni red je vseboval eno točko: Problematika čezmernega dela zaposlenih pri izgradnji športnega parka v Stožicah. Vendar kljub razpravljanju v državnem zboru težave ostajajo. Gradbeni delavci, ki večinoma pridejo v Slovenijo iskat kruh iz Bosne in Hercegovine, so bili večkrat lačni že pred krizo. Sistemskih težav namreč ni rešila nobena vlada.
Državne službe so odpovedale tudi v primeru Prenove, saj je Zoran Perkovič 15 mesecev kršil zakonodajo, ko je delavcem plačeval »na roko«. Delovna inšpekcija in policija sta Perkoviča obiskali šele potem, ko je skupina delavcev z gladovno stavko začela ogrožati svoje zdravje in tako opozorila na nepravilnosti. Vlada pa bo morala, kot kaže, okrepiti tudi nadzor nad lastno inšpekcijo. Prvi korak je morda ta, da glavni inšpektor za delo že preverja, ali je inšpektor za kočevsko regijo res odgnal delavce Prenove, ki so prišli k njemu po pomoč.
Vprašanje je sicer, kdaj - če sploh - bo deset delavcev Prenove dobilo zasluženo plačilo; ministrstvo za delo jim je doslej obljubilo vsaj to, da jim v mesecu dni najde novega delodajalca. Toda brez korenitih sistemskih sprememb ne bo nihče pomagal tisočim delavcem, ki se s svojimi težavami prebijajo sami, daleč od oči javnosti.
Iz tiskane izdaje Dela
