Petkov obisk hrvaškega predsednika Iva Josipovića, ki si je za prvo prestolnico simbolično izbral Ljubljano, tako kakor v petek tudi v soboto v Zagrebu ni vzbudil političnih odzivov, kar dokazuje, da se odnosi med državama resnično normalizirajo.

Političnih odzivov na petkov prvi obisk hrvaškega predsednika Iva Josipovića, ki si je za prvo prestolnico simbolično izbral Ljubljano, tako kakor v petek tudi v soboto v Zagrebu ni bilo. Šlo je sicer tudi za prvi uradni dvostranski obisk v kratki diplomatski zgodovini novega predsednika. Prav tako so se meddržavni odnosi v tukajšnjih časnikih z naslovnic in komentatorskih strani preselili na notranje, v elektronskih medijih pa sicer med pomembne, a ne najpomembnejše novice.

Vse to nakazuje, da se odnosi med državama resnično normalizirajo, saj so tukajšnji mediji ne glede na barvo v preteklosti podpihovali spor med državama. Poleg vsega sta obisk Iva Josipovića v petek zasenčili razsodba morilcu mlade odvetnice Ivane Hodak in prva dobljena tožba varčevalke zoper Ljubljansko banko (LB).

Josipovićevega obiska in LB se je v kratkem komentarju dotaknil le Novi list. Komentator meni, da lahko Slovenija dobi dostop do odprtega morja le po načelu pravičnosti, ki ga sama tudi zagovarja. Opozarja pa, da slovenski predsednik Danilo Türk sodi, da je načelo pravičnosti že vgrajeno v arbitražni sporazum - a vanj je vgrajena samo pravičnost, ne pa tudi načelo, ki je del mednarodnega prava. In z uporabo tega, dodaja, bo določena meja. Po komentatorjevi presoji se Slovenija še zavzema za uporabo tega spornega mednarodnopravnega določila tudi pri reševanju sporov v regiji, pri čemer bo imela najverjetneje podporo Srbije, ki ve, da lahko le z načelom pravičnosti dobi tisoče hektarjev hrvaškega zemljišča na levi strani Donave. Ob tem pa, sklene komentator, slovenski politiki načela pravičnosti ne uporabljajo pri reševanju drugih vprašanj, denimo glede varčevalcev LB ali električne energije iz JEK, ki v preteklosti ni bila dobavljena Hrvaški. Sicer pa se v tukajšnjih medijih, ko se znova odpira vprašanje LB, vendarle sramežljivo pojavljajo informacije, da ima LB do hrvaških podjetij veliko več terjatev kakor domnevnega dolga hrvaškim državljanom.

O Josipovićevem obisku pa so tukajšnji mediji med drugim še zapisali, da ta najavlja nov polet med državama, pa tudi dejstvo, da sta državi »znova odkrili zahodni Balkan« kot regijo, v kateri imata usklajene politične in ekonomske interese.

Iz tiskane izdaje Nedela