Večina »beguncev« se vrne sama

Policija v povprečju vsak dan prejme vsaj eno prijavo o pogrešani osebi. K sreči pa ima veliko takšnih zgodb srečen konec, saj se večina pobeglih kmalu sama vrne domov.

Mitja Felc
ned, 14.03.2010, 07:00
Odstotek je žrtev kaznivih dejanj

Med 60 in 70 odstotkov tistih, ki jih išče policija, se samih vrne domov. Policija najde okoli deset odstotkov vseh iskanih oseb, pri mladoletnikih in otrocih se ta delež giblje med 50 in 60 odstotki. Približno 15 odstotkov oseb najdejo mrtvih (naredijo samomor, so omagali, opešali ali pa so doživeli nesrečo). K sreči se le za kakšen odstotek pogrešanih izkaže, da so bili žrtev različnih kaznivih dejanj. V primerih, da policisti posumijo, da je v ozadju izginotja kaznivo dejanje, se v primer vključijo kriminalisti. Včasih pa je potrebno tudi sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, predvsem z Europolom in Interpolom.


Policija je lani obravnavala 319 prijav pogrešanih odraslih oseb in 71 primerov mladoletnikov. Predlani je bilo takšnih 336 odraslih in 107 mladoletnikov. Število pogrešanih odraslih oseb v letu 2007 je precej podobno, saj so takrat prijeli 337 prijav. So imeli pa precej več dela z iskanjem mladoletnikov, od doma jih je pobegnilo kar 235.

Status pogrešanega dobi vsak, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsoten iz določenega okolja in je policija o tem obveščena. »Lahko tudi sami zaznamo izginotje in začnemo izvajati ustrezne ukrepe za izsleditev,« pojasnjuje Drago Menegalija, predstavnik policije. Na to, kdaj oseba velja za pogrešano, pa ne vpliva samo časovna komponenta. »Glavni element pogrešanosti je nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena.«

Posebej previdni pri otrocih

Odsotnost posameznika vzbudi skrb svojcev ali drugih ljudi, ki to opazijo in prijavijo policiji. Lahko pa tega tudi ne storijo, kar je povsem odvisno od odnosa teh ljudi do pogrešane osebe in vzrokov izginotja. Policija v vsakem konkretnem primeru oceni, ali obstajajo znaki, ki kažejo na to, da je oseba res pogrešana. Nekajurna nepojasnjena odsotnost odrasle osebe (v mestu, brez kakršnih koli drugih sumljivih ali nenavadnih okoliščin) denimo še ni "znak za alarm". Odsotnost starejših, ki so denimo odšli na sprehod v naravo in se niso vrnili, pa zahteva ukrepanje, pojasnjuje Menegalija. Enako je tudi v primeru pogrešanih otrok, ko je policija še posebno pazljiva. Sogovornik pojasnjuje, da je treba pri mladostnikih ukrepati takoj, ko mladostnik nepojasnjeno izgine.

Nekaj več je moških

Od doma odhajajo ljudje vseh starosti. Policisti obravnavajo tako mladoletnike kot starejše osebe. Razlikujejo pa se po spolu. Nekaj več pogrešanih je moških. Vzroki mladoletnih »beguncev« so različni: težave v šoli, nasilje v družini, najstniška radovednost in podobno. Pri starejših gre navadno za zdravstvene razloge (demenca, bolezensko stanje), lahko pa se med pogrešane vpišejo zaradi samomora, ker so doživeli nesrečo, zaradi finančnih težav ali drugih razlogov. Ravno zaradi različnih okoliščin in vzrokov mora policija vsak primer obravnavati posebej, saj ni enotnega ključa, kako uspešno razrešiti primer.

Da je oseba pogrešana, lahko prijavi vsak, ne glede na to, ali gre za sorodnika, znanca, prijatelja ali soseda. Za policijo je pomembno le, da dobijo kar se da veliko podatkov o pogrešanem, saj ti omogočajo uspešnejše iskanje. Ob prijavi izvedejo vse postopke, ki jim jih nalagata zakon in stroka. Če ocenijo, da je treba na določenem območju izvesti iskalno akcijo, pa pri njej poleg mož v modrem običajno sodelujejo še pripadniki enot za zaščito in reševanje ter javnost. V takšno akcijo se namreč lahko vključi vsak, ki je pripravljen v njej sodelovati.

Iz tiskane izdaje Nedela

Povezane novice

3. marec ob 08:34
Sinoči je v okolici Sevnice potekala obsežna iskalna akcija za 14-letnikom, ki se iz šole ni vrnil domov. Danes zjutraj pa so policiste poklicali z železniške ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!