Status pogrešanega dobi vsak, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsoten iz določenega okolja in je policija o tem obveščena. »Lahko tudi sami zaznamo izginotje in začnemo izvajati ustrezne ukrepe za izsleditev,« pojasnjuje Drago Menegalija, predstavnik policije. Na to, kdaj oseba velja za pogrešano, pa ne vpliva samo časovna komponenta. »Glavni element pogrešanosti je nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena.«
Posebej previdni pri otrocih
Odsotnost posameznika vzbudi skrb svojcev ali drugih ljudi, ki to opazijo in prijavijo policiji. Lahko pa tega tudi ne storijo, kar je povsem odvisno od odnosa teh ljudi do pogrešane osebe in vzrokov izginotja. Policija v vsakem konkretnem primeru oceni, ali obstajajo znaki, ki kažejo na to, da je oseba res pogrešana. Nekajurna nepojasnjena odsotnost odrasle osebe (v mestu, brez kakršnih koli drugih sumljivih ali nenavadnih okoliščin) denimo še ni "znak za alarm". Odsotnost starejših, ki so denimo odšli na sprehod v naravo in se niso vrnili, pa zahteva ukrepanje, pojasnjuje Menegalija. Enako je tudi v primeru pogrešanih otrok, ko je policija še posebno pazljiva. Sogovornik pojasnjuje, da je treba pri mladostnikih ukrepati takoj, ko mladostnik nepojasnjeno izgine.
Nekaj več je moških
Od doma odhajajo ljudje vseh starosti. Policisti obravnavajo tako mladoletnike kot starejše osebe. Razlikujejo pa se po spolu. Nekaj več pogrešanih je moških. Vzroki mladoletnih »beguncev« so različni: težave v šoli, nasilje v družini, najstniška radovednost in podobno. Pri starejših gre navadno za zdravstvene razloge (demenca, bolezensko stanje), lahko pa se med pogrešane vpišejo zaradi samomora, ker so doživeli nesrečo, zaradi finančnih težav ali drugih razlogov. Ravno zaradi različnih okoliščin in vzrokov mora policija vsak primer obravnavati posebej, saj ni enotnega ključa, kako uspešno razrešiti primer.
Da je oseba pogrešana, lahko prijavi vsak, ne glede na to, ali gre za sorodnika, znanca, prijatelja ali soseda. Za policijo je pomembno le, da dobijo kar se da veliko podatkov o pogrešanem, saj ti omogočajo uspešnejše iskanje. Ob prijavi izvedejo vse postopke, ki jim jih nalagata zakon in stroka. Če ocenijo, da je treba na določenem območju izvesti iskalno akcijo, pa pri njej poleg mož v modrem običajno sodelujejo še pripadniki enot za zaščito in reševanje ter javnost. V takšno akcijo se namreč lahko vključi vsak, ki je pripravljen v njej sodelovati.
Iz tiskane izdaje Nedela