Z. R.
V Franciji so se danes začele regionalne volitve, ki bodo potekale še prihodnjo nedeljo in na katerih 44,2 milijona volilnih upravičencev odloča o sestavi 26 regionalnih parlamentov. Vladajoči konservativni stranki UMP predsednika Nicolasa Sarkozyja grozi poraz. Za desnico je na parlamentarnih volitvah leta 2007 glasovalo skoraj 40 odstotkov volivcev in v parlamentu ima udobno večino, toda Nicolas Sarkozy je razočaral volivce in analitiki breme nizke popularnosti stranke pripisujejo predsedniku. Tokratne volitve so glasovanje o regionalnih zadevah, kakršne so lokalni transport in gospodarske pobude, vendar politični opazovalci ugotavljajo, da se je tekma za Elizej že začela.
Na obzorju je močan poraz konservativncev in velika zmaga opozicijskih socialistov. Opozicijska socialistična stranka že zdaj obvladuje 20 od 22 regij v celinski Franciji in upa, da bo prevzela še preostali dve. Po nekaterih raziskavah bosta levica in desnica v prvem krogu precej izenačeni, v drugem pa naj bi socialisti slavili tudi s pomočjo glasov zelenih in skrajne levice. Medtem ko je socialistična stranka zelo razdeljena na nacionalni ravni, je regionalno močna. Analitiki komentirajo, da se njihova voditeljica Martine Aubry, ki jo tekmeci kritizirajo, nadeja, da bo dober volilni izid povečal njene možnosti za to, da bi postala kandidatka socialistov na predsedniških volitvah leta 2012.
Regionalne volitve so zadnje volitve, na katere odhajajo Francozi pred predsedniškimi čez dve leti. »Regionalne volitve imajo regionalne posledice. Nacionalne volitve imajo nacionalne posledice,« je te dni vztrajal Sarkozy. Toda moral je vedeti, da bo naletel na docela gluha ušesa, je zapisal britanski BBC. Brezposelnost je narasla na več kot deset odstotkov, medtem ko je predsednikova priljubljenost zdrsnila na pičlih 36 odstotkov, in volivci bodo brez dvoma izrabili priložnost, da kaznujejo vlado.
Že pred lokalnimi volitvami je evropski tisk pisal o pričakovanem Sarkozyjevem porazu. Šef države se je predstavljal kot nekdo, ki zmore premikati gore, kot »Super Sarko«, je zapisal nemški časnik Frankfurter Rundschau. »'Jaz sem država', je bilo njegovo arogantno sporočilo. In zdaj, ko si Francija že opoteka pod težo napihnjenih pričakovanj, ni poskrbel za potrebno zaščito v času krize, njegova govorica, 'Država, to sem jaz', se je vrnila kot bumerang ... Sprva je napovedal, da bo rešil podjetja, ki jim grozi propad, toda ne glede na to so jih morali zapreti. Zatem je napovedal številke o padanju brezposelnosti, pa ga je statistika demantirala ... Kar precej Francozov je izgubilo zaupanje v predsednika in v tisto, kar je bilo nekdaj njegov zaščitni znak - močno vodenje.«
Francoski predsednik bo na lokalnih volitvah kaznovan, napoveduje italijanski dnevnik Corriere della sera in se pri tem sklicuje na nezadovoljstvo v parlamentu: »Za Nicolasa Sarkozyja bo to najtežji teden, odkar je prevzel mandat ... Toda Francozi ne čakajo na nedeljske rezultate, da bi izrazili svoje razočaranje nad predsednikom. Razočaranje se že nekaj časa širi celo med parlamentarno večino, kjer je začela svetiti zvezda bolj blagega, pa hkrati strožjega ministrskega predsednika Françoisa Fillona ... Proces reform, ki jih je Sarkozy nadvse glasno oznanjal, se je ustavil pod težo sedanje ekonomske krize in odpora francoske družbe.«
Francoska desnica je razočarala svoje volilno telo, ugotavlja spletni časnik Mediapart in opira ugotovitve na skromno javnomnenjsko podporo, ki jo uživa vladajoča stranka UMP. »Po polovici zakonodajnega obdobja je mašinerija Sarkozyjevega predsedovanja - ta mešanica namerne vseprisotnosti in dejanske vsemogočnosti - zastala. Mehanizem se je zataknil in sam mehanik je videti negotov oziroma preobremenjen. Obdobje, ki se bo končalo marca 2010 z dvema nizoma regionalnih volitev, daje jasno vedeti, kako zelo je vlada izgubila stik z lastnim volilnim telesom. Desnica je zbegana in tega niti ne skriva. Françoisa Fillona, ponižanega in zlorabljenega predsednika francoske vlade, zdaj obravnavajo kot možnega predsedniškega kandidata ... In čeprav lahko levica na regionalnih volitvah pridobi, levica nikakor nima povezave z dejstvom čedalje večje nepriljubljenosti desnice.«
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela