Vodilna tema letošnjega svetovnega dneva potrošnikov so njihove pravice na področju finančnih storitev. V pripravi je novi program varstva potrošnikov, ki ga zahteva OECD, kdo ga bo financiral, pa še ni jasno.
Ljubljana - Za letošnji svetovni dan potrošnikov je mednarodna potrošniška organizacija Consumers International (CI) izbrala aktualno vodilno temo, pravice potrošnikov na področju finančnih storitev, in zgovorno geslo: Naš denar, naše pravice. Ni težko uganiti, da je pobudnike navdahnila dolgotrajna finančna in gospodarska kriza, ki so jo zanetile prav mahinacije na finančnih trgih. Medtem ko so banke in finančne institucije komitentom v času prosperitete dobesedno vsiljevale posojila in vsakovrstne poceni storitve, so zdaj postale preveč previdne, potrošnik pa plačuje ceno visokih stroškov in teže dostopnosti do posojil (zlasti zaradi brezposelnosti). Če hoče biti kos izzivom finančnega labirinta, potrebuje veliko informacij in znanja. Tu vidijo svoje poslanstvo potrošniške organizacije.
Te ugotovitve veljajo za potrošnike po vsem svetu, pri čemer jih v nekaterih razvitejših državah nacionalni predpisi in organiziranost varstva potrošnikov bolje ščitijo, ponekod pa je stanje precej slabše kot v Sloveniji. Zveza potrošnikov Slovenije se je kot de facto nacionalna potrošniška organizacija in vlečni konj potrošniškega varstva v Sloveniji (maja praznuje 20. obletnico delovanja) s finančnimi storitvami ukvarjala že od začetka, v zadnjem obdobju pa še zlasti aktivno. Če spomnimo samo na nekatere: boj za transparentno obračunavanje bančnih obresti, zoper oškodovanja pri nekaterih bančnih produktih (»modro« in rentno varčevanje), prizadevanja za vzpostavitev bančnega ombudsmana, informiranje in izobraževanje potrošnikov skozi finančno prilogo v reviji Vip, vzpostavitev portala osebne finance na spletnih straneh ZPS ...
Kot ob tem poudarja predsednica ZPS Breda Kutin, bo ZPS svoje dolgoletne izkušnje in znanje lahko uporabila pri pripravi nacionalnega programa finančnega izobraževanja potrošnikov. Zahteva ga OECD, kdo ga bo financiral, še ni jasno, je pa to zagotovo korak v pravo smer. »Za potrošnike je tovrstno izobraževanje izjemno pomembno,« pravi Kutinova, »še zlasti za mlade. Ne more pa nadomestiti potrebne in učinkovite regulacije; brez pravil je finančni sektor ena sama igra na srečo.«
Potrošnikov življenjski prostor je precej širši od finančnih storitev, zato naj razširimo optiko. V varstvu potrošnikov imamo dva pomembna akterja: ZPS kot organizacijo civilne družbe in Urad za varstvo potrošnikov (UVP), ki po zakonu opravlja strokovne, upravne in razvojne naloge ter oddaja javne službe vzgoje, izobraževanja in obveščanja potrošnikov. Biblija obeh je nacionalni program varstva potrošnikov, ki se bo iztekel z letošnjim letom. Novi program je v pripravi, bistvenih sprememb pa po besedah direktorice UVP Mojce Burgar urad ne predvideva - čeprav analize učinkov iztekajočega se petletnega obdobja ni na obzorju. Letni program za 2010 je bil sicer sprejet februarja, a je tarča kritik, češ da samo kopira naloge iz prejšnjih let, ne sledi razvoju, ne pokaže, kakšne so prioritete niti na podlagi katerih meril so bile oblikovane, sploh pa ni usklajen s prednostnimi nalogami v EU.
Brezplačno potrošniško svetovanje, ki ga je urad oddal z dvema koncesijama nepotrošniškima nevladnima organizacijama, teče kar prek urada (kljub pomislekom o usposobljenosti in strokovnosti svetovalcev, kot tudi o neustreznosti »kanala«), pri čemer je lani eden od koncesionarjev brez prave vsebinske razlage koncesijo dve leti pred iztekom vrnil. Čeprav se je po podatkih ZPS, ki svetuje samo svojim članom, lani skoraj devet tisoč nečlanov obrnilo po pomoč na ZPS, na uradu menijo, da je brezplačno svetovanje s 16.000 danimi nasveti dvignilo raven varstva potrošnikov.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela