Garmisch-Partenkirchen - Tina Maze je v olimpijski sezoni postavila nekaj mejnikov - lastnih, a tudi slovenskega smučanja. Z dvema srebrnima kolajnama je postala najuspešnejša med slovenskimi športniki na zimskih olimpijskih igrah. V svetovnem pokalu je z zmago v finalnem veleslalomu z devetimi prvimi mesti po številu zmag prehitela Bojana Križaja. S četrtim mestom je postala najboljša Slovenka v skupnem seštevku svetovnega pokala, zbrala pa je tudi doslej največ točk med vsemi Slovenci - 943 (Jure Košir jih je leta 1994 v slalomu in veleslalomu za skupni bron zbral 760).
Po vsem, kar je pokazala v prvi sezoni nastopanja v vseh petih disciplinah, je normalno, da si je, ob zmagah, za cilj v naslednjih sezonah zastavila kolajno v skupnem seštevku (letos jo je zgrešila za 103 točke, za kolikor je zaostala za Anjo Pärson), v optimalnih razmerah in rezultatih pa tudi veliki globus. Zmaga v skupnem seštevku pa je izjemno zahteven cilj, kar kaže analiza rezultatov zadnjih treh sezon Lindsey Vonn. Leto dni mlajša Američanka je v povprečju stala na zmagovalnem odru 14-krat na sezono in slavila po devet zmag! Letos jih je nanizala kar enajst. Mazejeva je v zadnjih dveh sezonah, ko je bila konkurenčna v skupnem seštevku, v povprečju 4-krat stopila na zmagovalne stopničke in slavila tri zmage - lani dve, letos pa eno.
Projekt »veliki globus« je torej zelo pogumen cilj, ki pa ne more biti le zgodba v mnogočem omejene ekipe »A-Maze«. To bi moral biti projekt celotnega slovenskega smučanja, saj gre vendarle za najbolj dragoceno in cenjeno lovoriko. Tako vsestranske smučarke kot je 26-letna Črnjanka, Slovenija še ni imela. Zveza bi morala z vsemi sredstvi in ljudmi pristopiti k napadu na prestižno lovoriko, ki so jo v zgodovini osvajale le reprezentantke največjih smučarskih držav - Avstrije, Švice, ZDA, Kanade, Nemčije in Francije ter izjemne posameznice - Hanni Wenzel iz Liechtensteina, Švedinji Pernilla Wiberg in Anja Pärson ter Hrvatica Janica Kostelić. Po vsem, kar je pokazala v zadnjih dveh sezonah, mednje sodi tudi Mazejeva. Kot je dejal vodja njene ekipe Andrea Massi, je njegova varovanka na podlagi letošnjih izkušenj za naslednjo sezono sposobna vse dosežke nadgraditi in tekmovalno napredovati. Le manj se bo morala ukvarjati z obrobnimi stvarmi, saj je pri tako velikih in stresnih ciljih lahko dobesedno vsak izgubljen atom moči usoden.
Največji primankljaj ima Črnjanka v smuku, disciplini, v kateri je bila lani prvokategornica. V primerjavi z lansko sezono je letos vknjižila 189 točk manj. Statistično bi ji bili sicer dve tretjini teh točk dovolj za bron, vendar pa v danih okoliščinah (osredotočanje na slalom) gre vendarle na letošnjo sezono gledati kot naložbo za prihodnja leta. Z izjemo slaloma, v katerem je dosegla največji skok v zgodovini svetovnega pokala (s 366. mesta se je povzpela v elitno sedmerico - na 6. mesto), ima tudi v preostalih treh disciplinah precej rezerve. Kako težko je smučati v petih disciplinah (ta čas to zmore le pet smučark - ob Mazejevi še Vonnova, Maria Riesch, Pärsonova in Elisabeth Görgl), se je najboljši slovenski smučarki videlo letos, ko jo je ubijalski ritem nekajkrat psihično tako obremenil, da se je komaj osredotočala na tekme.
Veliki globus je seveda najvišji cilj, vendar ima najboljša slovenska smučarka tudi v prihodnji sezoni nekaj nič manj odmevnih in atraktivnih tekmovalnih izzivov ter realno dosegljivih lovorik: zmagovati in se utrditi na vrhu slovenske lestvice, osvojiti kolajno v skupnem seštevku, veleslalomski globus in navsezadnje nova odličja na svetovnem prvenstvu. Finale v Garmisch-Partenkirchnu, prizorišču prvenstva 2011, in veleslalomska zmaga sta pokazala, da je bila konkurenčna za več kolajn. Tako kot v Vancouvru 2010 ...
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela.