Klopni meningoencefalitis je nevarna virusna bolezen osrednjega živčevja. Prenašajo jo okuženi klopi, ki se na človekovi koži »naselijo« med sprehodom po naravi ali delom v vrtu, povzroča pa jo flavivirus. Prebolevanje bolezni je praviloma dolgotrajno, posledice so nemalokrat trajne (na primer nevrološke motnje), bolezen pa je lahko tudi usodna (v povprečju umre en bolnik od stotih).
Informacije o tem, kako se pred majhnimi, prostemu očesu skorajda »nevidnimi« zajedavci lahko zaščitimo, so poznane in vključujejo bodisi stalno prekrivanje kože z obleko, uporabo zaščitnih sredstev, pregledovanje kože in takojšnjo odstranitev klopa, če se je že prisesal na kožo, bodisi cepljenje.
Čeprav je cepljenje po obstoječih podatkih in navedbah epidemiologov edina uspešna zaščita pred klopnim meningoencefalitisom, na Slovenskem tovrstna preventiva ni najbolj(e) zaživela. Po lani predstavljenih podatkih je namreč pri nas cepljenih deset odstotkov prebivalstva (potrebni so trije odmerki cepiva). V sosednji Avstriji, denimo, je precepljenost kar 88-odstotna; posledično se je tamkaj v letu dni zbolevnost zmanjšala za kar 95 odstotkov.
Klop - pri nas je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus - poleg klopnega meningoencefalitisa lahko povzroči tudi nastanek lymske borelioze. Nevarnost okužbe s klopi lahko traja vse od februarja do novembra.
In posledice okužbe, če nastane? Za postavitev oziroma potrditev diagnoze je nujna uporaba laboratorija; klinični simptomi namreč niso povsem značilni. Bolezen (obstaja več kliničnih slik) povzroči težave s koncentracijo, motnje v spominu, lahko se tudi spremenijo osebnostne značilnosti in nastanejo motnje v gibanju, govoru ali ravnotežju.
Iz današnje tiskane izdaje Dela