Več vitamina D, manjše tveganje za raka debelega črevesa in danke?

Za raziskavo o učinkih vitamina D na nastanek raka debelega črevesa in danke so udeleženci med letoma 1992 in 1998 izpolnili vprašalnik o prehranjevalnih navadah in življenjskem slogu, odvzeli pa so jim tudi vzorec krvi ter nato nekaj let spremljali njihovo zdravstveno stanje.

Tjaša Lampret
pon, 15.03.2010, 09:09

Visoki odmerki vitamina D v krvi vplivajo na zmanjšanje tveganja za nastanek raka debelega črevesa in danke, pravijo raziskovalci, pri tem pa dodajajo, da še ni jasno, ali uživanje večjih količin prehranskih dodatkov z vitaminom D lahko v resnici prepreči nastanek te oblike rakavega obolenja. Raziskava, objavljena na spletni strani BMJ (British Medical Journal), je del obsežne študije v okviru Evropske unije (European Prospective Investigation Into Cancer and Nutrition - EPIC). Študija zajema več kot 520.000 ljudi iz desetih različnih vzhodnoevropskih držav in proučuje razmerje med prehrano, stanjem prehranjenosti, življenjskim slogom in okoljskimi dejavniki ter pojavnostjo raka in drugih kroničnih bolezni.

Za raziskavo o učinkih vitamina D na nastanek raka debelega črevesa in danke so udeleženci med letoma 1992 in 1998 izpolnili vprašalnik o prehranjevalnih navadah in življenjskem slogu, odvzeli pa so jim tudi vzorec krvi ter nato nekaj let spremljali njihovo zdravstveno stanje. Med potekom študije je za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1248 udeležencev. Z encimsko-imunskimi testi so raziskovalci nato v skupini obolelih in v kontrolni skupini, ki jo je sestavljalo 1248 zdravih ljudi, izmerili koncentracijo vitamina D v krvi. Ugotovitve so zanimive: kažejo, da je pri ljudeh z najvišjo koncentracijo vitamina D v krvi tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke kar 40 odstotkov nižje v primerjavi s tistimi, pri katerih so v krvi izmerili najmanjše koncentracije.

Za preventivo pred rakom debelega črevesa in danke pred kratkim opravljene raziskave priporočajo, naj koncentracija vitamina D v krvi presega mejo 50 nmol/liter. Zato so avtorji v omenjeni raziskavi nizke in visoke koncentracije vitamina v krvi primerjali s srednjimi koncentracijami (50-75 nmol/l). Primerjava je pokazala, da so koncentracije pod 50-75 nmol/l povezane s povečanim tveganjem za raka, medtem ko visoke koncentracije (nad 75 nmol/l) v primerjavi s srednjimi tveganja za nastanek tega rakavega obolenja dodatno ne znižajo.

Čeprav rezultati raziskave potrjujejo povezavo med uživanjem vitamina D in zmanjševanjem verjetnosti za nastanek raka debelega črevesa in danke, raziskovalci opozarjajo, da morebitna tveganja, povezana z dolgoročnim učinkom visokih koncentracij vitamina D v krvi, za zdravje še niso poznana. Prav tako ni jasno, ali prehranske dodatke vitamina D človekov organizem sploh potrebuje, če priporočljivo količino vitamina D pridobimo z uravnoteženo prehrano, zmernim sončenjem in telesno aktivnostjo.

Pravi vzroki za pojav raka debelega črevesa in danke še niso prepoznani, znano pa je, da je obolenje povezano tako z genskimi kot tudi škodljivimi okoljskimi dejavniki. Med zadnjimi so najpomembnejši kajenje, čezmerna telesna teža, prehrana z rdečim mesom, čezmerno uživanje alkohola in telesna neaktivnost. V razvoju bolezni igrata pomembno vlogo tudi starost in posameznikova nagnjenost h kroničnim vnetnim črevesnim boleznim.

V Sloveniji za rakom debelega črevesja in danke vsako leto zboli več kot 700 moških in okoli 500 žensk; zaradi tako visoke obolevnosti je ta bolezen pri nas med najpogostejšimi rakavimi obolenji.

Iz tiskane izdaje Dela

 

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
1 komentar
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: